Obnova stare cevi je bila nujna, ker ni več izpolnjevala varnostnih standardov Evropske unije, natančneje Direktive 2004/54/ES, ki opredeljuje minimalne tehnične zahteve za cestne predore v vseevropskem omrežju, daljše od 500 metrov, in varnostne sisteme, ki jih morajo imeti vsi cestni predori v vseevropskem omrežju, piše Glas Istre.
Modernizacija je vključevala boljše prezračevanje, novo razsvetljavo, protipožarno zaščito, nadzorne in komunikacijske sisteme ter izdelavo novih evakuacijskih izhodov.
Rekonstrukcija stare cevi predora Učka je eden najzahtevnejših infrastrukturnih projektov na istrskem ipsilonu, poudarjajo v podjetju Bina Istra, koncesionarju istrskega ipsilona.
“Dela so vključevala izgradnjo armiranobetonske podlage v coni SOS 7 (ki med gradnjo predora ni bila zgrajena), popolno rekonstrukcijo odvodnjavanja, cestišča in oskrbe z vodo; namestitev nove prometne signalizacije in sodobnih varnostnih sistemov; posodobitev sistema razsvetljave, radijskega sistema in ozvočenja; nadgradnjo prezračevalnega in protipožarnega sistema; namestitev sistema za nadzor in upravljanje prometa; barvanje obloge predora v predoru Učka in sosednjih predorih Zrinšćak I in II; vrtanje in ureditev treh velikih prečnih evakuacijskih prehodov,” so navedli v podjetju Bina Istra.
Posebna pozornost je bila namenjena varovanju vira pitne vode, ki se nahaja znotraj predora. Da bi preprečili onesnaženje in zagotovili kakovost vode, so dela v tej coni potekala pod strogim nadzorom in po posebnih ekoloških ukrepih, z rednim vzorčenjem vode. Rekonstruirali so odvodnjavanje in vodovod, zgradili pa so tudi nov nadomestni tlačni cevovod v dolžini 1582 metrov.
Zahtevnost prenove predora Učka
Projekt je bil zaradi več dejavnikov izjemno zahteven, so poudarili v Bini Istra.
Prvič, predor se nahaja na pomembnem prometnem odseku in je moral med deli ostati delno funkcionalen, kar zahteva natančno načrtovanje gradbenih faz, da se omogoči nemoten promet skozi novo cev med prenovo stare.
Drugič, zahtevne geološke razmere. Poleg zaščite virov pitne vode je bila tehnična rešitev deformacij vozišča, ki jih je povzročila geološka sestava v odseku predora, eden največjih izzivov med deli, so sporočili iz Bine Istre.
Težavo povzroča fliš – sedimentne kamnine, ki ob izpostavljenosti vlagi ali vodi nabreknejo in povzročajo neravnine na cestišču. Rešitev so našli v izgradnji armiranobetonske podlage, ki bo stabilizirala tla in preprečila nadaljnje premikanje podlage.
Tretjič, drenažni sistem je zasnovan tako, da je odporen na incidente, kot so požari ali razlitja nevarnih snovi, s čimer se prepreči njihovo širjenje znotraj predora, so sporočili iz Bine Istre.
Z izvedbo tega projekta, skupaj z izgradnjo avtoceste v polnem profilu od predora do razcepa Matulji, bo Istrski ipsilon leta 2027 povezan z avtocestnim omrežjem, ki ga upravlja HAC, torej s Primorsko-goransko županijo in preostalim delom Republike Hrvaške, v avtocesti v polnem profilu s štirimi pasovi in predorom Učka z dvema cevema, kar bo uporabnikom omogočilo potovanje od Pulja do Zagreba v dveh urah in pol brez postanka.
Glavni prednosti gradnje tega odseka sta po besedah direktorja Bina Istre Daria Silića povečana raven prometne varnosti in povečana pretočnost, saj gre za odsek avtoceste s povprečnim dnevnim prometom več kot 10.000 vozil skozi vse leto, poleti pa presega raven 18.000 vozil.
Projekt vključuje tudi izgradnjo protihrupnega sistema na več kot šestih kilometrih trase in zaprtih odvodnjavalnih sistemov, tako da bodo izpolnjeni tudi elementi prispevanja k varstvu okolja in izboljšanju kakovosti življenja skupnosti ob cesti, so še izpostavili upravljalci.
