En sam milimeter, ki ga nekdo naredi v smeri spoštovanja, sočutja in pomoči, je velik korak k lepšemu jutri. K jutri, ko se bomo spoštovali, ko bomo prijatelji ne glede na vero, politično pripadnost, oblačila ali prepričanja … Tak milimeter so naredili organizatorji rock koncerta na parkirišču gostilne Beli Križ, ki jo vodi Matjaž Zakrajšek.
Tokratni tradicionalni dobrodelni koncert, na katerem so se vsi sodelujoči znova odpovedali plačilu, je imel dve plemeniti poslanstvi. Zbirali smo prispevke za malega junaka Tea s Ptuja, ki potrebuje zahtevne in drage zdravstvene posege v ZDA, da bi mu sodobna medicina lahko polepšala življenje. Hkrati smo se poklonili našemu izjemnemu kitaristu in nič manj izjemnemu človeku, domačinu Marjanu Ogrinu, ki je pred kratkim izgubil boj z boleznijo. Oboje je iz nastopajočih izvabilo tisto najboljše, kar rock ponuja.
Veliko parkirišče pred gostilno se je počasi polnilo, dokler se okoli devete ure ni zbralo več sto obiskovalcev – plesalcev, radovednežev, žejnih in lačnih, starih in mladih, levih in desnih, ki pa so bili ob zvokih rocka vsi enaki.

Večer, ki bo vsem prisotnim še dolgo ostal v spominu, so odprli zanimivi prijatelji iz Ljubljane, skupina Društvo ljubiteljev, ki postaja že stalnica teh plemenitih koncertov. Nato je Valter Peric – Perini na kitari ob pomoči legendarnega Aleša Lavriča na klaviaturah zazibal in pomladil obiskovalce z zimzeleno balado Albatross skupine Fleetwood Mac.
Robert Vatovec bend je nadaljeval s čudovito energijo in na oder povabil še našo Aniko.

Sledil je monumentalni zvok nekega big banda, a šele ko si prišel bližje, si ugotovil, da sta zanj zaslužna le dva: odlična pevka Nataša Maraž in seveda že omenjeni multiklaviaturist Aleš, sokrivca za obstoj dua Black Jack. Nato je napočil čas za tiste, ki poganjajo kolesje teh izjemnih koncertov na Belem Križu – Runkl bluz bend s srebrnolasim in duhovitim frontmenom ter človekom velikega srca Igorjem Černetičem na čelu. Da bi se morebitno fušanje čim manj slišalo, so za ta večer bend dopolnili še z jagodo na klaviaturah – Robertom Vatovcem.
Nato je na oder stopila skupina Piran Express, ki je posebna rock zgodba.
Za njimi so prihrumeli Hornetsi. »Če lahko stojite, lahko tudi plešete,« si je mislil frontman Sebastjan in konec je bilo slehernega upanja na umirjen jesenski večer.
Šele torta z napisom »Marjanu v spomin« je nato ples preusmerila v poezijo. Pesmi, posvečene Marjanu z ljubeznijo in čutnostjo, so prebrale njegovi hčerki Valentina in Mojca ter sestra Marina. Posebej se mu je poklonil tudi dolgoletni glasbeni in siceršnji prijatelj Robert Vatovec, s katerim sta z glasbo razveseljevala svet kar nekaj desetletij.
Večer je nadaljeval naš Slavko ob nenadomestljivi spremljavi kitarista Matjaža Švaglja in fantov iz drugih bendov.
Ker skoraj pet ur rock’n’rolla še ni bilo dovolj, so si oder prisvojili še Teddy Bears s frontmenom in kitaristom Juretom Lesarjem, ki že tradicionalno zaključujejo te koncerte. Pridejo, znorijo, občinstvo dvignejo s tal, in če ne bi bilo horalegalisa, bi šopali do jutra. Za nameček se k mikrofonu, pač starejšemu gospodu primerno, privleče še Tomo Jurak (Gu-Gu, Tom-Tom itd.) in skupaj z Juretom odpojeta še zadnje pesmi večera.
Za Tea smo zbrali skoraj 1.800 evrov, za vse nas pa srčnosti za vsaj mesec dni. Čestitke vsem, ki so pripravljeni podariti le majhen milimeter sebe tudi drugim.
Slobodan Simič Sime





