Liquid Gasoline so nastali leta 2023. Takrat so bili še na pragu srednje šole, glasba pa zanje ni bila več samo preigravanje tujih skladb. »Povezala nas je želja po lastnem izražanju in ustvarjanju svojih komadov. Do takrat smo igrali že kar nekaj let in preigrali vse klasične (in manj klasične) rock priredbe, potem pa smo začeli ustvarjati lastne komade in bend je za nas dobil povsem drugačen pomen,« pravijo člani skupine – Jurij Škerlič, vokal in kitara, Bor Prinčič, kitara, in Maj Pucer, bobni.
Pri prvih korakih v studijskem ustvarjanju sta jim pomagala Boštjan Andrejc – Bushy in Gaber Radojević, ki sta jih uvedla v proces snemanja. Njihov prvi singel Kitsch je bil tako tudi pomembna izkušnja pri iskanju lastnega izraza. Pozneje so se avtorsko še razvijali in s skladbami iskali zvok, ki bi bil njihov.
Tudi ideja za album Loading … se ni rodila kot vnaprej izdelan koncept. Skladbe so nastajale posamično, šele pozneje pa so člani ugotovili, da jih povezujejo podobne teme. »Z Denisom (Horvatom, op. a.) smo začeli ustvarjati posamezne pesmi oziroma single, ki smo jih šele pozneje povezali v smiselno celoto. Opazili smo, da se določene tematike ponavljajo in dobro ujemajo, zato smo našli rdečo nit. Nič ni bilo na silo, z introm in dvema interludoma pa se je ta povezava še nadgradila,« pojasnjujejo.
OD ČLOVEKA DO STROJA
Na desetih skladbah se tako izriše zgodba o postopnem prehajanju človeka v digitalni svet. Album je razdeljen na dva dela. V prvem je človek še človek, nato pa se po vmesni glasbeni ločnici začne njegova preobrazba. Skladbe, kot so Utrip, Z glavo skozi zid, Ni prostora, Neznan in Kdo naredil ti bo dan?, odpirajo prostor za drugo polovico albuma, v kateri je človeška plat vse bolj zabrisana. Samo še naprej, Priznajva, Strah in Sanje vodijo do zaključka z naslovno simboliko – skladbe Robot.
Tehnologije skupina pri tem ne razume kot sovražnika. Njeno sporočilo je prej opozorilo, naj ji človek ne prepusti popolnoma svojega življenja. »Rekli bi, da morda še ni gospodar, vendar smo želeli poudariti prav to: tehnologiji ne nasprotujemo, ampak jo moramo začeti uporabljati pametno. Samo tako lahko vsak pri sebi ohrani svojo človečnost in kreativnost, zaradi katerih je drugačen in ki ju tehnologija ne zmore nadomestiti,« pravijo.
Tudi sami se morajo vsak dan odločati, koliko prostora bo tehnologija zavzela v njihovem življenju. Kot generacija, ki je odrasla s telefoni, družbenimi omrežji in algoritmi, se ji namreč težko povsem izognejo. »Mogoče je zagotovo, vendar si potem hitro odmaknjen od dogajanja, zato je po eni strani prav, da si del tega ekosistema. Konec koncev tudi mi ne bi mogli delovati tako, kot delujemo, če ne bi imeli ves čas telefonov pri roki. Treba se je samo naučiti delati s tehnologijo in si jo podrediti, uporabljati zgolj kot orodje, ki olajša vsakdan,« menijo člani zasedbe. Vseeno se jim zdi, da smo vse bližje ravnovesju med prisotnostjo na družbenih omrežjih in uživanjem v ustvarjanju. »Treba je najti sredino,« pravijo.
ČAS KOT NAJVEČJA IZGUBA
Če album govori o tem, da se človek spreminja v stroj, je to po njihovih besedah predvsem svarilo in hkrati nekoliko ironičen pogled na tehnologijo. Največja nevarnost ni nujno izguba ustvarjalnosti ali zasebnosti, temveč nekaj bolj vsakdanjega – čas.
»Morda nam tehnologija res najbolj od vsega jemlje čas. Tisti, ki si v današnjem vedno hitrejšem načinu življenja najde še čas zase, je za nas premagal tehnologijo,« pravijo.
Podobno razmišljajo tudi o umetni inteligenci in njenem vse večjem vplivu na glasbo. Čeprav pričakujejo, da se bo vloga glasbenikov spreminjala, ne verjamejo, da lahko računalnik popolnoma nadomesti človeka: »Vloga glasbenikov se zelo spreminja in se bo tudi v prihodnje, predvsem v smeri zabave v živo in koncertov, saj tega računalnik zares nikoli ne bo mogel ustvariti.«
Tudi pri samem ustvarjanju glasbe umetni inteligenci pripisujejo določene omejitve. »Kar se tiče ustvarjanja glasbe, tudi menimo, da ima umetna inteligenca omejitve, ki jih ljudje nimamo. Na voljo ima omejen nabor podatkov, kreativnosti in človeškega pridiha pa ne bo nikoli dosegla,« pravijo.
PRVENEC KOT ZAČETEK
Loading … je nastajal v sodelovanju s producentom Denisom Horvatom v piranskem studiu Tartini. Njihovo sodelovanje traja že približno dve leti, vse od skladbe Utrip, skozi snemanje pa so člani postopoma oblikovali zvok, ki ga želijo predstaviti tudi širšemu občinstvu.
Skupina je v treh letih nastopila na različnih dogodkih na Primorskem, med drugim na Portoroški noči in Caprisovem koncertu, pa tudi kot predskupina domačim glasbenim izvajalcem. Zdaj želijo narediti korak naprej. Letos so opravili maturo, izdali prvenec in se odpravljajo v študijske klopi, glasbe pa ne nameravajo postaviti na stranski tir.
»Vsekakor imamo resen načrt za prihodnost. Seveda bomo zraven tudi študirali, vendar vemo, kaj hočemo, in se ne omejujemo. Res bi radi svoj zvok približali slovenski glasbeni sceni, predvsem mladim, saj menimo, da podobnega ni veliko. Tujine pa se tudi nikoli ne branimo,« še pravijo.
