Obnova stavbe Luške kapitanije bo obsegala rušitvena in zidarska dela ter keramičarska dela, prenovo strojne inštalacije in elektroinštalacije, sanacijo ostrešja in kritine z izvedbo izolacije strehe, prenovo tlakov ter sanacijo stenskih in stropnih ometov z beljenjem, sanacijo in prenovo kamnitega stopnišča in namestitev stavbnega pohištva.
Kot je ob današnjem obisku izpostavila ministrica Vrečko, je Luška kapitanija, ki je bila kar nekaj let zaprta in nedostopna, pomemben del identitete obalnega prostora in priča o stoletni povezanosti mesta Koper z morjem.
Prostore kapitanije so po njenih besedah na ministrstvu kupili z namenom, da bodo v njej tako prostori območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot tudi prostori, ki bodo odprti za javnost. Slednji, ki bodo v spodnjih prostorih, bodo namenjeni razstavam, svetovanju lastnikom kulturnih spomenikov, pogovorom, druženju in izobraževanju.
“Vesela sem, da smo se lotili te prenove in bo kmalu zaživel še en obnovljen prostor, ki bo združeval vsebine povezane z lokalno skupnostjo in poslanstvom našega državnega zavoda za varovanje dediščine,” je dejala ministrica.
Kot javna beneška upravna stavba je bila stavba Luške kapitanije namenjena upravi pristanišča. Prav zato so jo postavili izven mestnega jedra na robu območja nekdanjega beneškega pristanišča.
Enonadstropna stavba ima skoraj kvadratno tlorisno zasnovo, odlikuje pa jo v baročni tradiciji klasicistično oblikovana arhitektura z dvema dostopoma. Obložena je s klesanim belim istrskim kamnom, ki jo dopolnjuje klasicistično oblikovana arhitekturna členitev. V stavbo je vzidana napisna plošča z letnico 1713, napisom in grbom koprskega podestata Petra Grimanija.
Kot je iz za zdaj še skromnih zanesljivih virov razvidno, je najverjetneje današnja podoba stavbe posledica kasnejše predelave, kar je razvidno iz spremenjene tlorisne zasnove, kot tudi klasicistične arhitekturne podobe zunanjščine. Domnevati je mogoče, da je ohranjena napisna plošča z letnico 1713 bila postavljena na predhodni stavbi in so jo ob predelavi vključili v današnji arhitekturni koncept, ki bi lahko bil časovno vsaj za stoletje kasnejši, lahko preberemo na spletni strani ZVKDS.
