Pri prenovi je imel glavno besedo priznani dekorativni umetnik Ivo Kisovec, ki jo je posvetil Rižanskemu placitu. Dokumentu, ki je nastal v času Karla Velikega, torej bi lahko rekli, da prenova odraža srednji vek. Veliko je reliefov, poslikav, masivnih stebrov, na tleh je mozaik. Na sredini prostora je okrogla miza z desetimi stoli, ki simbolizira omenjeni zbor. To je omizje za dogovor, za srečanja. Prostor, ki je v obliki šesterokotnika, je v večjem delu zaprt s steklom. V delu, kjer je stena zidana, je slika, ki prikazuje Rižanski zbor. Gabariti prostora so ostali enaki kot pred prenovo. Stoli in mize so izdelani izpod rok Uroša Šivica, umetnika, ki ustvarja v lesnem ateljeju na Rakitni pod Krimom in za svoje izdelke uporablja načrte nam vsem poznanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
“Ko sem na spletu zasledil stol Karla Velikega, ki ga je izdelal gospod Uroš, je bila odločitev v trenutku sprejeta. Stopil sem v kontakt z g. Šivicem, ki je izziv sprejel. Veliko nam pomeni dejstvo, da ljudje, ki sodelujejo pri opremljanju in urejanju prostora, prostor začutijo in želijo s svojim delom oživiti sporočilo, na katerega moramo biti ponosni, da se je zgodilo na našem prostoru. Dokument je v bistvu dogovor med cesarstvom Karla Velikega in ljudstvom istrskega polotoka. V tem dokumentu so prvič omenjeni Slovani v tem prostoru. Dokument si zasluži posebno pozornost tudi zaradi tega, ker je dokaz, da se z dogovorom, torej z demokratičnim pristopom, lahko rešujejo nesoglasja in nasprotujoča si mnenja o problemih, ki nastajajo v družbi. Še posebej je to dober zgled reševanja danes, ko imamo vsak dan pred očmi vojno, ki se odvija na stari celini. Človeška življenja žrtvujemo in jih opravičujemo s prodajo orožja. V resnici pa je potreben samo strpen dogovor, ki zadovolji obe strani. Tako kot se je to zgodilo v Rižani davnega leta 804. V 19. in 20. stoletju, v času nacionalnih nasprotij, je Rižanski placit obema stranema, tako slovanski kot romanski, služil kot uporabno orodje za utemeljevanje resnice, ki je samo ena. Spoštovati in ljubiti ta kraj, kjer so živeli naši predniki, živimo mi in bodo živeli naši otroci. Narava nas opominja, da smo do nje precej mačehovksi. Ne dovolimo si, da nas neobvladljiva potrošništvo in materializem odpeljeta na pota, od koder bo povratek zelo boleč. Za nas in za bodoče generacije. Zato je ta prostor za lastnika še posebej pomemben in ga ob vsaki priliki rad omenja. Prostor je v neposredni bližine reke Rižane, ki je vir življenja za prebivalce severnega dela Istre. In dogodki zadnjih dni nas opozarjajo na spremembe, na katere se je potrebno odzvati. Dogodek in listino bomo upodobili v poslikavi na našem objektu. Vsak si ga bo lahko prebral in se soočil z resnico,” še dodaja Valter Krmac, lastnik kompleksa, nekoč poimenovanega Pri bobrih.
K projektu obnove je Krmac povabil tudi vrtnarja, oblikovalca in kreatorja bivalnega okolja Boruta Benedejčiča. “Gospod Benedejčič se je, tako kot ostali, ki sodelujejo v projektu, takoj vživel v prostor in razumel, kakšno vsebino mora vdihniti v zunanjo ureditev, da bo dopolnjevala vsebino notranjosti. Kot sem že omenil, ne želimo klasičnega gostinskega objekta, ampak objekt, ki bo v prvi vrsti obeležil zelo pomemben dogodek v naši zgodovini. Obiskovalcem želimo ponuditi doživetje. Želimo, da energijo, ki jo premore ta prostor, začutijo vsi in se v tem okolju sprostijo ter uživajo v lepoti. Lepoti narave, ki jo skušamo nadgraditi z umetnostjo ustvarjanja, ki jo človek kot del narave nosi v sebi. Vsi si želimo videti in doživeti nekaj, kar nas osrečuje in zapolni. Nekaj, kar nam ostane v spominu in si želimo te trenutke podoživljati. Zato je izredno pomembno, da ustvarjalci tega prostora razumejo sporočilo, ki sloni na razumevanju, da se velika umetnost prične tam, kjer narava konča s svojo ustvarjalnostjo. Borutove izkušnje in dosežki so me prepričali, da je prava oseba, ki bo sledila temu poslanstvu in s svojim ustvarjalnim delom okolico objekta obogatila na način, da bodo zapolnjena vsa čutila,” odločitev za svoj izbor predstavi Krmac. Na vrtu je vključenih veliko vodnih motivov, kar ponazarja Rižano, še posebej njen izvir. Bistvo vrta pa je, da je to miren prostor, namenjen sprostitvi in oddihu. V vrtu so tradicionalne samonikle rastline iz slovenske Istre, dišavnice, zdravilna zelišča.
Za kulinarična doživetja bosta poskrbela chef Jure Dretnik in sous-chef Tomaž Hohkraut s sodelavci Pavlinko Spasovo, Nikolo Popeskujem, Matjažem Zalarjem, Tino Katonar, Rokom Vončino, Marjeto Krevelj, ki sestavljajo ekipo. Ta bo poskrbela za doživetja, kot so si jih zamislili. Obiskovalci bodo nato potrdili, ali so cilj dosegli ali pa morajo svoja prizadevanja še poglobiti, da cilj dosežejo. Kuhinjo so sodobno opremili, saj so sledili zadnjim trendom pri opremljanju kuhinjskih prostorov. Kot zanimivost lahko povemo, da pri njih kuhajo izključno z indukcijo, kar izjemno izboljša delovne pogoje zaposlenih. Tako kot se izgled celotnega objekta navezuje na zgodovinski dogodek Rižanskega zbora, so se odločili, da tudi v kulinariki povzamejo nekaj iz tega obdobja. Z utrinki želijo pričarati potovanje skozi čas, od srednjega veka vse do sedanjosti. Predvsem z uporabo sestavin, ki so bile značilne ali razpoložljive v tistem obdobju. Na meniju bodo izpostavili določene sestavine, ki so zaznamovale določeno obdobje. Pri pripravi jedi bodo uporabili sodobne kulinarične tehnike, sledijo pa principu, da izvirno sestavino predstavijo na inovativen način, vendar tako, da ohrani njen pristen okus. Baziral bo na sezonskih pridelkih, zato se bodo določene jedi spreminjale dokaj hitro. Nekatere bodo postregli samo v letnem času, ko nam narava ponuja izvirne sestavine. Tako meso kot ribe, zelenjavo, gobe, tartufe ali divjad. “Tudi pri nas bomo zasledovali načela: nič odpadkov, nič plastične embalaže in pridelki kilometer nič,« pravi chef Jure Dretnik, ki si želi s pomočjo sodelavcev restavracijo popeljati v evropski kulinarični vrh. Vsi se pa zavedajo, da je potrebno veliko truda in energije vložiti v delo, da lahko izstopiš iz povprečja. »Pogoj pa je, da verjameš v projekt,” dodaja Krmac, ki si je prizadeval dobiti sodelavce na način, da so začutili zgodbo tako, kot jo je sam.
Povezali so se z več umetniki različnih področij. Med temi je priznana celjska umetnica Bojana Križanec, ki je samo za to priložnost oblikovala posebne krožnike. Skupaj so se posvetili izbiri barvnih nians, ki plemenitijo videz postrežene hrane. Sodelujejo tudi s kovačem Tilnom Šumahom, ki bo izdelal unikatne dodatke, ki bodo popestrili celotno izkušnjo.
Prizadevajo si, da bi imeli čim več ročno izdelanih elementov opreme, ker želijo, da bo vsaka stvar usklajena v dodelano celoto. Tudi s tem bodo izpostavili potovanje skozi čas, ki se odraža pri uporabi različnih materialov, od kamenine, gline, stekla in kovine.
Pri vinski ponudbi je poudarek na vinih naših lokalnih vinarjev, vinarjev Istre. Seveda bo za petičneže poskrbljeno tudi z vini svetovnega prestiža. Vinsko karto pomaga soustvarjati naš dolgoletni sommelier Igor Jakomin.
Ob vprašanju, kakšni so načrti za prihodnost, pa Krmac s posebnim žarom v očeh odgovarja: “Obnova restavracije je le prvi korak, saj so načrti za razvijanje tega območja veliki. Po obnovi restavracije sledi gradnja manjšega hotela, ki ga želimo zliti v okolico z arhitekturo minimalizma, s čim manjšim poseganjem in čim večjo odprtostjo v prostor. Človek mora začutiti prostor z vsemi čutili. V bližnji prihodnosti pa si želimo zgraditi glamping, postaviti center dobrega počutja, ki ga bomo poimenovali Panta Rei. Vse v smeri vrnitve človeka človeku in naravi. Velik izziv je izgradnja Dekanske šole, kjer bi g. Kisovec lahko bodočim generacijam posredoval umetnost, ki se hitro izgublja. Želijo si slediti Bauhausovemu gibanju multidisciplinarne umetnosti. Človeku s svojo kreativnostjo, lepoto ustvarjanja, želimo omogočiti prostor za lastna doživljanja tako mlajših kot malo manj mlajših generacij,” z nasmehom zaključuje Krmac.
