“Dolgo sem čakala, da sem naredila tale korak do Vas. Že zaradi sinčka, kateremu so že vsi povprek kršili vse možne pravice in ne želim mu jih kršiti še sama, zato indentitete njegove ne želim razkriti, mislim pa vseeno, da je prav, da povem kakšno zgodbo imamo, da ljudje vedo, kaj se dogaja v naši državi”.
Tako se začenja pismo matere, ki se je obrrnila na naše uredništvo.
Kot je zapisala, je s primerom seznanjenih veliko strokovnjakov, prav tako naj bi bila uporabljena vsa pravna sredstva, a vsi organi in institucije so pri zaščiti njenega petletnega sina po njenih besedah zatajili. Kot pojansjuje, je svojega sina avgusta letos vidno bolnega peljala na pediatrično kliniko, kjer so ga testirali na prepovedane substance.
S partnerjem sta se razšla novembra lani, po njenih besedah zaradi nasilja, varanja in suma na uživanje kokaina.
“Šla sem in zgodil se je incindent že po enem mesecu, ko je vlomil v stanovanje, odrinil mojo mami in ji strgal otroka iz rok in se z njim želel odpeljati v Ljubljano. Posredovala je policija, vendar zaradi njegovih manipulatprskih sposobnosti in neprofesionalnega dela policije je na koncu odnesel samo s kršitvijo javnega reda in miru, čeprav so mi obljubili, da ga bodo dali na hitri test za kokain. Takoj naslednje jutro sem se obrnila na Csd po nasvet. V istem tednu sem podala predlog za začasno odredbo za skrbništvo za sina, soglasje za bivališče in vrtec ter preživnino in stike, tudi za ukrep za prepoved približevanja”, pojasnjuje v pismu. Šele aprila 2023 je bil na vrsti prvi narok. “Sodnica mojih sumov in prošenj ni uslišala”, pojasnuje in doda, da je “s Csd službo že novembra naredila varnostni načrt in se držala vseh možnih nasvetov, samo da se ne hodi v konflikt z očetom.” Ker sodišče po njenih besedah tega ni upoštevalo, utemljeno sumi, da ima oče otroka “veze tako na CSD kot pri odvetnikih in sodnici. Dosegla nisem ničesar skoraj eno leto. Avgusta 2023 je zaradi počitnic bil otrok 3 tedne z očetom. Vmes sem ga prosila dva tedna naj ga pelje k zdravniku, zaradi prsta, ki se mu je tako hudo vnel, da sem se že ustrašila sepse- s sinčkom sva se videla na par dni preko Vibra. Čudno se mi je zdelo, da ga ni hotel na noben način peljati k pediatru. Domov je prišel po treh tednih vidno bolan, shujšan in z antibiotikom, ker sem zagrozila, da ga pridem iskat in ga bom sama peljala k pediatru, če ga on ne bo. Kar je bilo najbolj zaskrbljujoče zame je bilo pa to, da mi je sin zvečer, ko se je pol ure vrtel v krogu v kuhinji in dejal, da ve, da se mora umiriti za spat, ampak da ga telo ne uboga”, obupano pripoveduje.
Nekaj, kar si starš petletnika ne bi predstavljal niti v najhujših sanjah se je zgodilo avgusta.
” 11.8. sem zjutraj dobila klic kriminalistke, da me obveščajo, da je otrok pozitiven na kokain. Zjokala sem se, nisem mogla verjeti, kaj poslušam in v tistem sem se ustrašila, ker je bil otrok spet pri očetu.”, se spominja in nadaljuje: “Takoj sem šla v Ljubljano, v parih urah naredila prijavo in zapisnik ter jih prosila, da bi šla po otroka, ampak, da mi ga sam ne bo hotel predati. Tožilec je zavrnil hišno preiskavo in čakali smo plan, kako priti do otroka. Ko je prejel moj klic, se je zlagal, da sta z otrokom na morju v Umagu in da naj ga pustim pri miru, da po papirjih mora biti z njim.” Kot pojasni v nadaljevanju, je kriminalistom šele naslednji dan uspelo priti do otroka.
“Povedal mi je tisti večer, kar sem takoj javila kriminalistki, da ni bil na morju, pač pa da so ga oči, dedi in babi skrili k sosedom v avtodom, s katerim sta šele po odhodu kriminalistov šla v Umag. Otrok je vedel in videl, da ga iščejo policisti in mamica.”. Šele nato je dobila klic dežurne iz Centra za socialno delo, “da moram otroka zaščititi in več ne dovoliti stika z očetom ter nemudoma podati nov predlog za začasno odredbo za odvzem roditeljske pravice ali pa stike pod nadzorom”. Na sestanek je čakala vse do 21. avgusta, ko se je na njeno presenečenje srečala tudi z otrokovim očetom. “Napadel me je v čakalnici, se mi s čelom trikrat zaletel v moje čelo in mi grozil, da me bo ubil ter zadavil”, pripoveduje in doda, da je ta dan znova izvedela, da je otrok pozitiven na kokain. “Od šoka se mi je zlomili srce, samo jokala sem lahko in spomnim se, da sem jim govorila, da bo resnica že prišla na plan. Poslali so me ven in njega poklicali notri. Na koncu me pokličejo nazaj in mi povedo, da bodo naredili odvzem otroka, ker on trdi, da sem to otroku podtaknila, da bi njemu malo ponagajala. Zadela me je kap.” Po njenih besedah so otroka nato odpeljali v Palčico. “Svet se mi je podrl. Spala nisem 8 dni, jedla nisem 9 dni, prevozila več kot 2000 km, od Čeferina do Csdjev, vsak dan poslala sodišču, da zahtevam otroka nazaj, da je bil nezakonit in neupravičen odvzem”, našteva obupana mati, ki je naposled vendarle dobila otroka nazaj. “Ko sem že mislila, da je hujše mimo, sem se zmotila. Preiskava je sedaj zaključena, čakam na tožilstvo, otrok je doma, vendar še vedno Csd vsak teden grozi s ponovnim odvzemom otroka”, še pojasnjuje in naniza grozljive informacije: “Izvidi otroka so pokazali za 4,5 mesecev, da je imel ogromno količino kokaina v sebi, tudi na Orl so mi dali zdravila zaradi vnete nosne sluznuce otroka “, medtem ko so bili njeni testi na droge po njenih besedah ves čas negativni.
“Oče je vmes izjavil na Csd, imam zapisnik, kjer je priznal, da je otrok verjetno prišel v njegovem okolju v stik s kokainom in da jaz nisem nikoli uživala drog ali karkoli imela s tem. Tudi njegovi dve plišasti igrački, ki mu jih je oče prinesel kar v krizni center med 2 letne otročke, sta pokazali ogromno količino kokaina”, pojasnjuje obupana mati in doda: “Otrok mi je sčasoma povedal in pokazal, kako je oči v njegove igračke dajal folijo z moko, tako je otrok opisal. Vse to očitno ni dovolj za sodnike in kriminaliste ter CSD delavke, da se gospod še danes svobodno sprehaja po svetu in počne svinjarije še naprej, medtem ko je name padla vsa nesramnost, očitki, pogledi po strani, z izpadom dohodka v zadnjem letu in nesoglasja za vrtec, vse to očitno ni dovolj, da bi ljudje prepoznali resnico, svoje napake in ukrepali. Škodo počnejo še naprej, še do danes nimam skrbništva nad sinom, ga ne morem vpisati v vrtec, ne morem v službo”, našteva in doda, da ima tudi hčer, ki obiskuje peti razred.
“Januarja imamo ponovni narok. Tokrat imam dovolj. Otroka več ne dam, nisem nič naredila narobe, nisem osumljena, niti obtožena niti obsojena. Zato se bom obrnila na Evropsko sodišče, na Odbor OZN, na vse kar je možno, da ljudje izvejo, da v našem sistemu nekaj res hudo ne štima. Otroka lahko povzročitelj nasilja skoraj ubije, maltretira psihično in fizučno vse okoli sebe, manipulira na vsakem koraku, nekdo na dreugi strani pa nosi odgovornost za vse to. Onečasatili so moje ime, da sem mamica zadrogiranega otroka, onemogočili so normalno otroštvo mojima otrokoma, zatravmatizirali ga s kriznim centrom, in še kar grozijo z ponovnim odvzemom. Svoje napake želijo skriti in tega mi je dovolj. Namesto, da bi z menoj z roko v roki zaščitili pravice in življenje mojega otroka, ščitijo velike fantke. Taki sodniki ne bi smeli imeti takega poklica. Ostala sem brez vsega, na Botrstvu mi ne morejo pomagati, ker je pogoj, da je otrok vpisan v vrtec, na verigo dobrih ljudi pa verjetno tudi ne bom mogla računati, ker je Csd poslal svoje mnenje in me prikazal kot koristolovko, pa čeprav vam po resnici povem, da včasih tudi za jogurt nimamo. Verjetno tudi premoženjski zahtevek v naši državi sploh ni smiseln. Bo trajalo leta.”
Obupana mati svoj zapis sklene s stavkom: “Povejte zgodbo naprej, za vse starše, ki se borijo proti lastni državi za svoje otročke. “
