Tako imenovana druga premiera prvega celovečernega filma v samostojni državi je potekala prav tam, kjer je potekala tudi prva, v Linhartovi dvorani. Priljubljena komedija je bila predvajana v neokrnjeni različici, digitalizirani iz originalnega negativa, ki je dolgo veljal za izgubljenega.
Dogodek je povezoval igralec Jurij Drevenšek, ki je nastopil v Anžlovarjevem zadnjem, šestem igranem celovečercu, Tartinijev ključ. Že takoj na začetku je poudaril, da to ne bo komemoracija za Anžlovarja, saj si tega ni želel niti režiser.
Babica gre na jug je zgodba o gospe Sari, ki pobegne iz doma za ostarele ter se odloči, da obišče Portorož. Na poti spozna saksofonista Davida, ki prav tako išče nove začetke nekje drugje. Skozi mnoge kolobocije in prigode se zbližata, njuni pustolovščini pa se pridruži tudi pevka Laura.
Filmska ekipa, ki je bila prisotna na dogodku, se je poklonila pokojnemu režiserju in z občinstvom delila nekaj anekdot.
Režiser in scenarist Peter Bratuša, ki je film posnel, je povedal, da sta se z Anžlovarjem šele po aplavzu na premieri leta 1991 zavedla, da sta naredila nekaj sodobnega in sprožila novi val v slovenskem filmu. Najbolj pomembna izkušnja, ki jo je pridobil med snemanjem, je bila osvojitev poslovnega modela, ki je sestavljen predvsem iz “žicanja“, je še pripomnil v smehu.
Pred približno petimi leti sta se z Anžlovarjem podala na pot iskanja originalnega negativa, a ko sta sama obupala nad tem, je Neli Vozelj Aberšek, urednica z RTV Slovenija, vztrajala in “njej smo lahko hvaležni za to, da je ta film danes sploh tukaj in da ga lahko takšnega, kot je, sploh lahko gledamo”.
Negativ so našli na Japonskem, v deželi, ki je film tudi financirala, saj je bil Anžlovar takrat s svojo idejo izbran na japonskem razpisu za prve filme mladih režiserjev na akademijah. Bratuša je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv povedal, da v Sloveniji obstajajo tri kopije filma Babica gre na jug, a so vse umazane in popraskane.
“Originalni negativ je zelo dobro ohranjen, Japonci so ga pravilno skladiščili,” je še dodal v intervjuju.
Emeršič, ki je skupaj z Majolko Šuklje in Natašo Matjašec Rošker, upodobil glavne like v filmu, je po torkovi projekciji razkril, da mu je zaradi ganjenosti in solz znova uspelo videti samo polovico filma.
“Zame je bilo to zagotovo najlepše snemanje v življenju,” je povedal.
Dogodek so omogočili RTV Slovenija in številni podporniki, udeležila pa sta se ga tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktor Cankarjevega doma Jure Novak.
Anžlovar, ki so mu lani diagnosticirali amiotrofično lateralno sklerozo, je umrl 1. decembra v starosti 61 let. Nazadnje se je v javnosti pojavil oktobra letos ob začetku poti Tartinijevega ključa v slovenskih kinematografih.
