Kaj se lahko legalizira
Legalizirajo se lahko le objekti, zgrajeni do 21. junija 2011, torej tisti, ki so vidni na ortofoto posnetkih Državne geodetske uprave iz tega leta. Če tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, se lahko uporabijo druga dokazna sredstva, vključno z strokovnimi mnenji. Magaš je ob tem zavrnila očitke, da ta odločitev nagrajuje nezakonito gradnjo. “Nekateri državljani niso vedeli, da je njihov objekt nezakonit, nekateri niso imeli finančnih sredstev za njegovo legalizacijo, mnogi pa so podedovali nepremičnine in jih ne morejo uporabljati, podariti, zastaviti pod hipoteko ali odpreti podjetja,” je pojasnila.
Omejitve in prepovedi
Objektov na morskih in vodnih območjih, v narodnih parkih, naravnih parkih in drugih zavarovanih območjih ni mogoče legalizirati, prav tako ne tistih, ki so zgrajeni za namene, ki niso v skladu s prostorskim načrtom.
“Stavb znotraj zgodovinskih območij ni mogoče legalizirati brez odobritve Ministrstva za kulturo, prav tako ne kontejnerjev, prikolic ali mobilnih hišic. S temi spremembami uvajamo tudi prepoved legalizacije objektov v koridorjih obstoječe in načrtovane infrastrukture, da bi se izognili obveznosti države do plačila pristojbine za odstranitev,” je za HRT pojasnila Magaš.
“Vse, kar je po tem datumu, nima in ne bo imelo možnosti legalizacije. Nezakonit objekt je lahko tudi tisti, zgrajen z gradbenim dovoljenjem, vendar z odstopanji od glavnega projekta, kot je sprememba fasade ali dodajanje oken. Postopek je enostavnejši, vendar mora biti za pridobitev uporabnega dovoljenja vse v celoti usklajeno z glavnim projektom,” je pojasnila. Dodala je, da odstopanja pri legalni gradnji ne smejo presegati 30 centimetrov, za prodajo ali hipoteko na nepremičnino pa je potrebno uporabno dovoljenje.
Rušenje se nadaljuje
Dunja Magaš je poudarila, da kljub možnostim legalizacije nezakonitih objektov postopki rušenja še vedno potekajo. “Konec leta smo sprejeli spremembe Zakona o gradbeni inšpekciji, ki so občinskim inšpektorjem dale večja pooblastila, vključno z začasno ustavitvijo gradnje in uvedbo višjih glob. Na Hrvaškem je približno 60 gradbenih inšpektorjev, občinskih inšpektorjev pa več kot 800, zato lahko s skupnim delom hitreje ugotovijo, ali je stavba nezakonita,” je dejala.
Glede na poročilo gradbene inšpekcije je bilo v obdobju do leta 2024 opravljenih več kot 30.000 inšpekcijskih pregledov, izdanih je bilo več kot 11.000 odločb o prekinitvi gradnje in odstranitvi objektov, odstranjenih je bilo 2.063 objektov in izrečenih glob v skupni višini 15 milijonov evrov.
Magaš je pojasnila, da lahko nelegalna gradnja poteka v različnih oblikah – od gradnje brez gradbenega dovoljenja do odstopanj od glavnega projekta: “Najhujša je tista, ki je v nasprotju s prostorskimi načrti, zlasti zunaj gradbenih območij, ker to predstavlja največje opustošenje prostora.”
Velike globe so eno ključnih orodij za preprečevanje. Za posameznike se globe gibljejo od 4.000 do 20.000 evrov, za pravne osebe pa od 6.600 do 66.000 evrov. Poleg tega sledijo prekrškovne in kazenske sankcije. “Če se gradnja izvaja na zavarovanih območjih narave, se sprožijo tudi kazenski postopki. Gradbeni inšpektorji so v preteklem obdobju vložili okoli 250 kazenskih ovadb, zaporne kazni pa se gibljejo od šest mesecev do pet let,” je povedala Magaš.
