»Digitalizacija, kot jo razumemo v Luki Koper, ne pomeni le implementacije naprednih tehnologij, temveč prinaša preobrazbo poslovnih modelov na način, da bo naše delovanje učinkovitejše in hitrejše, bolj pregledno, zanesljivo, predvsem pa varno. Le tako bomo lahko kljubovali zahtevam sodobnega časa in logističnega trga, ter ohranjali svojo konkurenčno prednost pred ostalimi pristanišči v okolici,« je ob predstavitvi projekta v dvorani sv. Frančiška povedala predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan.
»Napredne tehnologije, ki smo jih v okviru projekta uvajali so velepodatki, umetna inteligenca (AI) in sistemi za spremljanje tovora oz. opreme v realnem času (RTLS), s katerimi bomo v prihodnje izboljšali sledljivost, natančnost in učinkovitost naših operacij,« je pojasnil vodja področja upravljanja in razvoja poslovnih procesov Edvard Matković. To v praksi pomeni lažje in boljše načrtovanje dela, hitrejši obrat pretovora in večjo produktivnost.
Digitalizacija procesov prinaša tudi številne druge pozitivne učinke – z zmanjšanjem števila neproduktivnih premikov tovora se znižuje tudi poraba goriva in delež emisij v okolje, s čimer zasledujemo cilj energetske učinkovitosti. Z uvedbo brezpapirnega poslovanja v določenih operacijah smo hkrati zmanjšali porabo surovin, tudi sicer pa bomo na račun optimizacije procesov, boljše rabe prostora in časa beležili prihranke iz naslova poslovanja.
Projekt je bil razdeljen na tri faze. Prva je bila priprava digitalne strategije, v okviru katere smo analizirali dejansko stanje, prepoznali vrzeli, trende in dobre prakse, na podlagi tega pa identificirali ključne procese in aktivnosti. V okviru druge smo razvijali rešitve za posamezne poslovne funkcije, v tem procesu pa hkrati izvajali testiranje in morebitno nadgradnjo. V tretji fazi, ki je potekala sočasno z razvojno fazo, smo predvideli postopek implementacije rešitev v procese in začeli z izvajanjem sklopa izobraževanj za krepitev splošnih digitalnih kompetenc in spoznavanje novih orodij ter njihovega delovanja.
Napredne rešitve iskali v okviru petih vsebinskih sklopov
Rešitve so bile razdeljene v pet vsebinskih sklopov. Prvi sklop je obsegal uvedbo umetne inteligence v procese odločanja in načrtovanja. V okviru tega smo razvili sistem za pametno načrtovanje delovne sile, ki omogoča večjo prilagodljivost, natančnost in optimizacijo pri načrtovanju ter razporejanju delovne sile, in algoritem napovednih modelov za določanje tipa prevoza za tovor v uvozu na kontejnerskem terminalu, s katerim bomo pomembno zmanjšali nepotrebne premike tovora in za polovico izboljšali učinkovitost procesa.
V drugem sklopu smo na podlagi velepodatkov vzpostavili podatkovno skladišče, ki je podlaga za uporabo, obravnavo in analizo pridobljenih informacij, ter v nadaljevanju razvili simulacijski model raztovarjanja vozil na avtomobilskem terminalu, s katerim bomo na podlagi beleženja premikov, lokacij skladiščenja in časovnih zapisov aktivnosti, izboljšali pretočnost in produktivnost posameznega koraka v procesu.
V okviru tretjega sklopa smo izdelali 3D model pristanišča za nadgradnjo sistema videonadzora in izboljšanja varnostnih protokolov ter razvili simulator virtualne resničnosti, ki omogoča usposabljanje za delo na dvigalih in drugih luških strojih v varnem okolju.
V naslednjem sklopu smo oblikovali spletno platformo in mobilno aplikacijo za napredno upravljanje skladišča WMS ter razvili rešitev za samodejno prepoznavanje pozicij viličarjev, medtem ko je zadnji sklop predvideval digitalizacijo storitvene verige vrednosti, v sklopu katere smo razvili mobilno aplikacijo za sistem najave prihoda tovornjakov VBS in integracijsko platformo za nadzor in optimizacijo prevozov z vlaki – Luka Rail.
