Kot je dejal skrbnik rokopisne zbirke Marijan Rupert, je zapuščina Marka Breclja kot kamen v mozaiku slovenske literarne in kulturne zgodovine. Brecelj je po njegovih besedah bil človek s kategoričnim nasprotovanjem ustaljenim navadam, izpostavil pa je tudi njegovo zmožnost samoizpraševanja, kaj pomeni biti človek.
O Breclju so spregovorili njegova žena Arijana Brecelj, novinar in urednik Andraž Gombač, vodja uredništva leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Andrej Ilc ter prevajalec in jezikoslovec Primož Vitez.
Brecljeva žena je izpostavila njegov politični aktivizem. V družbi se premalo govori o njegovih političnih idejah glede mladinske kulture, odnosa do cerkvene oblasti in izobraževalnega sistema. Boril se je tudi proti militarizaciji, Natu in možnosti, da Slovenija postane uslužnostna dežela, je dejala.
Njegova stališča je označila kot močna in nevarna. Kot je povedala, je bilo življenje v Jugoslaviji po mnenju Breclja bolj človeško, mediji in javnost pa niti niso hoteli podpreti ali spoznati njegovih novih političnih konceptov.
Andraž Gombač je dejal, da predaja Brecljeve rokopisne zapuščine pomembno prispeva k temu, da Brecelj prejme zasluženo mesto. Predstavil ga je kot sistematično, premišljeno in humorno osebnost, med drugim je spomnil na dan, ko se je Brecelj v koprsko banko odpravil s samokolnico, tam prevzel 500 evrov občinske podpore za delovanje društva v centih in celoten izkupiček raztresel pred prostori mestne občine.
Kot je dejal Ilc, bodo o slovenskem glasbeniku in političnem aktivistu izdali tudi biografijo. Eden od izhodišč nastanka knjige je bil Brecljev zapis “eden redkih sem, ki se zaveda svoje dolžnosti biti človek”. Kot je dodal Vitez, je Breclja mogoče razumeti le na multidisciplinaren način.
Marko Brecelj se je rodil v Sarajevu, s svojimi nastopi in humorjem pa je zaznamoval slovensko in jugoslovansko glasbeno sceno. Glasbenik je nastopal samostojno, njegov album Coctail iz leta 1974 je kmalu po izidu dobil kultni status. Nastopal je tudi v duetu s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom ter še s skupino Marjanov čudni zajec in ansamblom Javna vaja. Kot vodja koprskega Mladinskega kulturnega centra in Društva prijateljev zmernega napredka je tudi tam zaznamoval kulturno dogajanje.
Brecelj je bil eden najbolj prepoznavnih glasbenikov in ustvarjalcev, znan po svojem družbenem angažmaju. Leta 2020 je prejel glasbeno nagrado zlata piščal za življenjsko delo, leto prej pa Ježkovo nagrado.
