Sobivanje levov in ljudi
Na prostranih ravnicah med Kenijo in Tanzanijo, kjer se savana razteza vse do vznožja Kilimandžara, se sobivanje ljudi in divjih živali nevarno krha. Levi se vračajo na območja, kjer so jih naravovarstveniki še pred dvema desetletjema komajda zaznavali. Toda njihova vrnitev ima tudi temnejšo plat: več plenilcev pomeni več napadov na živino, več izgub za pastirje in vse pogostejše maščevalne napade.
Namesto neposrednega spopada z mogočno živaljo nekateri posegajo po precej bolj zahrbtnem orožju – strupu. Z njim prepojijo trupla poginulih domačih živali in jih pustijo na območjih, kjer se levi hranijo. Ko se plenilci vrnejo k ostankom plena, se začne boj za življenje. Pogosto pa ne umirajo samo živali, ki so bile tarča maščevanja.
Za Erica Ole Kesoija, izkušenega masajskega sledilca in vodjo skupnostnih programov pri organizaciji Lion Guardians, je to eden najtežjih prizorov v življenju. Na kenijskih ravnicah je spremljal divje živali večino svojega življenja, toda pogled na devet zastrupljenih levov, ki so se v bližini ostankov mlade krave borili za življenje, ga je globoko pretresel. Njihovi jeziki so bili obarvani modro, iz gobcev se jim je cedila pena, telesa pa so se zvijala v bolečinskih krčih.
Njegova ekipa je uspela rešiti osem živali. Ena je poginila.
»Zastrupljanje je res najbolj krut način ubijanja živali. Srce parajoče je gledati njihovo trpljenje,« je Kesoi povedal za CNN.
Populacija levov se obnavlja, vendar je njihova prihodnost negotova
Območje Amboseli–Tsavo je eden najpomembnejših življenjskih prostorov levov v vzhodni Afriki. Razprostira se čez južno Kenijo in severno Tanzanijo, kjer se zavarovana območja, odprta savana in pašniki prepletajo z naselji ter tradicionalnimi območji živinoreje.
V popisu, ki ga je organizacija Lion Guardians izvedla oktobra 2025, so na približno 3700 kvadratnih kilometrih zabeležili 275 levov. Njihova gostota je znašala približno 7,2 leva na 100 kvadratnih kilometrov. Ko je organizacija leta 2006 začela svoje delo, je bila ocenjena gostota le približno en lev na 100 kvadratnih kilometrov.
Pozitivni premiki so vidni tudi na drugi strani meje. V tanzanijskem zavarovanem območju Ngorongoro so po raziskavi organizacije Kope Lion leta 2025 ocenili približno 177 levov, medtem ko jih je bilo leta 2022 okoli 120.
Toda lokalno okrevanje še ne pomeni, da je vrsta zunaj nevarnosti. Po kenijskem nacionalnem popisu divjih živali iz leta 2025 je v državi živelo 2512 levov, leta 2021 pa so jih našteli 2589. V štirih letih se je njihovo število zmanjšalo za 77.
Še večjo populacijo ima sosednja Tanzanija. Nacionalni popis za obdobje 2024/2025, ki ga je izvedel Tanzania Wildlife Research Institute (TAWIRI), je ocenil, da tam živi približno 17.200 levov. Tanzanija tako ostaja najpomembnejše zatočišče te vrste na afriški celini.
Levi potrebujejo obsežna, povezana območja, po katerih se lahko prosto gibljejo in iščejo plen. Ko se njihov življenjski prostor krči, pašniki širijo, naravni koridorji pa zapirajo z naselji in ograjami, se srečanja z ljudmi množijo.
Zastrupljena trupla postajajo smrtonosna past
Način zastrupljanja je preprost, njegove posledice pa so lahko katastrofalne. Ko plenilci pokončajo domačo žival, pastirji njeno truplo v nekaterih primerih premažejo s strupom. Levi se pogosto vrnejo k ostankom plena in zaužijejo smrtonosno snov.
Med uporabljenimi snovmi sta karbofuran, znan tudi pod trgovskim imenom Furadan, in strihnin. Obe sta izjemno strupeni, njuna uporaba pa je močno omejena oziroma prepovedana. Kljub temu nekateri do njiju še vedno prihajajo prek nezakonite trgovine.
Težava je tudi v tem, da zastrupljevalci trupla vse pogosteje odlagajo na odročnih lokacijah. Naravovarstveniki jih zato odkrijejo šele po prijavah domačinov ali ko opazijo poginule živali.
Pri zastrupitvah je čas odločilen. Če veterinarji dovolj hitro prepoznajo zastrupitev in začnejo zdravljenje, je živali v nekaterih primerih še mogoče rešiti. Toda na območjih, velikih več tisoč kvadratnih kilometrov, je nemogoče neprestano spremljati vsakega leva. GPS-ovratnice imajo praviloma le nekatere živali, predvsem tiste, ki pogosto napadajo živino.
Ena zastrupljena žival lahko povzroči smrt več deset drugih
Posebej zaskrbljujoče je, da strup ne ostane omejen na žival, ki ji je bil namenjen. Ko se z zastrupljenim mesom začnejo hraniti mrhovinarji, se smrtonosna snov prenese naprej po prehranski verigi.
Januarja 2026 je na območju Kitendena blizu Amboselija po zaužitju zastrupljenih živalskih ostankov poginilo šest levov in 34 jastrebov. Šlo je za enega najhujših posameznih primerov zastrupljanja, o katerih so poročali na tem območju.
Le dva dni pozneje so v bližini kenijsko-tanzanijske meje odkrili še šest mrtvih levov. Po navedbah organizacije Lion Guardians je bil med njimi odrasel samec, dve odrasli samici in trije mladiči.
Podatki veterinarske enote Sheldrick Wildlife Trust za januar in februar 2026 prav tako opozarjajo na posledice suma zastrupitve v Kitendenu. V poročilu navajajo izgubo sedmih levov in 25 jastrebov.
Jastrebi imajo v afriških ekosistemih pomembno vlogo. Z odstranjevanjem živalskih trupel pomagajo omejevati širjenje bolezni in ohranjati naravno ravnovesje. Njihovo množično izginjanje zato pomeni dodatno obremenitev celotnega ekosistema. V Keniji živi osem od enajstih afriških vrst jastrebov, štiri med njimi pa so na rdečem seznamu IUCN uvrščene med kritično ogrožene.
Strup lahko ostane tudi v okolju. Naravovarstveniki opozarjajo, da se lahko zadržuje v tleh in rastlinju, deževje pa ga lahko spere v bližnje vodne vire. Posledice tako lahko prizadenejo tudi živino in ljudi.
Za pastirje izguba živine pomeni boj preživetja
Za razumevanje maščevalnih napadov ni dovolj pogledati samo na stran naravovarstvenikov. Za številne masajske družine je živina temelj preživetja, vir hrane, prihodkov in družbenega položaja. Ko lev pokonča kravo, ovco ali kozo, izguba ni zgolj materialna škoda, temveč lahko vpliva na življenje celotne družine.
Po podatkih organizacije Kope Lion je bilo leta 2025 na območju Ngorongoro zabeleženih 437 napadov levov na živino, v katerih je poginilo 278 domačih živali. Ocenjena gospodarska škoda je znašala približno 40.600 ameriških dolarjev.
Nekatere naravovarstvene organizacije zato izvajajo programe finančnih nadomestil. Fundacija Big Life Foundation na območju Amboselija že od leta 2003 upravlja sklad Predator Compensation Fund, iz katerega lastnikom povrnejo del vrednosti živine, ki so jo pokončali plenilci. Pomoč je pogojena tudi s tem, da posamezniki ne ubijajo plenilcev v maščevanju.
Organizacija Kope Lion je ubrala še drugačen pristop. Med letoma 2020 in 2023 je lokalnim skupnostim na območju Ngorongoro namenila približno 35.000 dolarjev spodbud. Višina izplačil je bila povezana s številom levov, opaženih na njihovem območju.
Po navedbah organizacije so v vaseh, vključenih v program, zaznali močno podporo varovanju živali, v obdobju izvajanja pa niso zabeležili nobenega maščevalnega zastrupljanja levov.
Nekdanji lovci danes pomagajo reševati leve
Pomemben del spremembe se dogaja znotraj masajskih skupnosti. Organizacija Lion Guardians je zgradila mrežo lokalnih sodelavcev, ki poznajo teren, sledijo levom, spremljajo njihovo gibanje in pomagajo preprečevati konflikte z živinorejci.
Masaji, ki so bili nekoč zaradi tradicionalnih običajev pogosto povezani z lovom na leve, danes postajajo njihovi varuhi. Njihovo poznavanje pokrajine, živalskih poti in vedenja plenilcev je pri naravovarstvenem delu izjemno dragoceno.
Organizacija pomaga pri iskanju izgubljene živine, zdravljenju poškodovanih domačih živali in zaščiti čred. Uporablja tudi simulacije tradicionalnih lovov, s katerimi leve odganjajo z območij, kjer se pase živina, ne da bi jih poškodovali.
Aprila 2025 so v kraju Osewan, enem od območij z največ zabeleženimi primeri zastrupljanja, organizirali posebno kampanjo. Udeležilo se je je približno 250 ljudi iz štirih sosednjih skupnosti.
Od leta 2009 so na tem območju dokumentirali najmanj 20 levov, poginulih zaradi zastrupitve. Dejanska številka je po oceni organizacije verjetno višja, saj odročnost območja otežuje odkrivanje vseh primerov.
Na srečanju so predstavili posledice zastrupljanja za zdravje ljudi, živino in naravno okolje. Poseben poudarek so namenili lokalni kulturi: masajski glasbenik je izvedel pesem, ki jo je napisal prav za kampanjo proti zastrupljanju.
Po podatkih Lion Guardians v Osewanu v letu 2025 niso zabeležili nobenega novega primera zastrupljanja. To je bil prvi takšen rezultat po približno dveh desetletjih.
Uspeh varovanja narave prinaša nov izziv
Prihodnost levov v vzhodni Afriki je odvisna tudi od tega, ali bodo ljudje in divje živali lahko sobivali na istem prostoru.
Kenija v okviru načrta za zaščito levov in hijen za obdobje 2020–2030 izvaja različne ukrepe. Junija 2026 je v Tsavu potekal tudi prvi forum za usklajevanje varstva velikih zveri, na katerem so sodelovali predstavniki organizacij WRTI, KWS in Tsavo Trust. Po podatkih slednje je na območju Tsava v popisu leta 2025 živelo približno 448 levov.
Toda za številkami so zgodbe družin, ki izgubljajo živino, in živali, katerih življenjski prostor se krči. Naravovarstveniki skušajo preprečiti, da bi vsak nov napad sprožil novo maščevanje.
Filberto Mayiani iz organizacije Lion Guardians je za CNN povedal, da je med potovanji po svetu spoznal, kako redko je danes mogoče leve videti zunaj živalskih vrtov. Cilj njihovega dela zato ni le reševanje posameznih živali, temveč ohranjanje sveta, v katerem bodo levi še naprej del afriške pokrajine. Njihova prihodnost bo odvisna tudi od tega, ali jih bodo lokalne skupnosti lahko sprejele kot sosede, ne le kot grožnjo.
