Medtem ko so se reševalci borili za življenja ponesrečenih, policisti pa so opravljali ogled kraja hude prometne nesreče s tremi smrtnimi žrtvami, se je nekaj sto metrov stran, v dolgi koloni na primorski avtocesti, odvijal povsem drugačen prizor. Dekle je čas krajšalo s skakanjem s kolebnico, nekdo se je povzpel na prikolico, spet drugi pa je stopil na ozko pregradno ograjo med smernima voziščema.

Na nevarno početje so opozorili pri Zavodu Reševalni pas, kjer so objavili več posnetkov in fotografij iz zastoja, ki je nastal po hudi prometni nesreči med Uncem in Postojno.

Najprej vprašanje: Je bil reševalni pas vzpostavljen?

Še preden so objavili posnetke dogajanja v koloni, se je ustanovitelj Zavoda Reševalni pas Anže Albreht odzval na samo tragedijo.

Kot človek z izkušnjami iz intervencij je ob novici najprej pomislil na reševalce in druge posredovalce, ki so se morali soočiti s prizori na kraju nesreče.

Spomnil se je tudi lastnih izkušenj z najtežjih intervencij, na katerih je moral z belo rjuho pokrivati tudi otroška telesa. Prav takšni prizori, je zapisal, lahko za posredovalce predstavljajo izjemen stres, ki ostane tudi po koncu intervencije.

Njegova naslednja misel pa je bila povsem praktična in pri hudih nesrečah lahko tudi življenjsko pomembna:

»Je bil reševalni pas vzpostavljen? Se je trud moje ekipe vsaj malo poznal?«

Albreht je opozoril tudi na posebnost odseka, kjer potekajo trije prometni pasovi v eno smer. Prav tam imajo vozniki po njegovih opažanjih še vedno težave z ustvarjanjem dovolj širokega reševalnega pasu.

Zavod Reševalni pas je objavil tudi posnetek, nastal v reševalnem vozilu NMP Logatec med vožnjo proti kraju nesreče.

Nekaj sto metrov naprej so reševali življenja

V hudi prometni nesreči na primorski avtocesti so umrle tri osebe, še dve sta bili poškodovani. Zaradi nesreče je bila avtocesta več ur zaprta, nastala pa je dolga kolona.

Za voznike je to pomenilo ure čakanja. Za intervencijske službe na drugi strani kolone pa nekaj povsem drugega.

Potekali so reševanje poškodovanih, zavarovanje kraja nesreče, ogled in ugotavljanje okoliščin tragedije.

Albreht je že v prvem odzivu izpostavil še eno težavo, s katero se intervencijske službe srečujejo ob daljših zastojih – ljudi, ki zapuščajo svoja vozila in hodijo po avtocesti.

Spraševal se je, koliko »sprehajalcev« bo tudi tokrat na cesti in predvsem, ali bo kdo izmed njih oviral reševalna vozila na poti do kraja nesreče.

Kmalu zatem so pri Zavodu Reševalni pas objavili posnetke tega, kar se je dejansko dogajalo v koloni.

S kolebnico sredi avtoceste

Eden najbolj nenavadnih prizorov prikazuje dekle, ki je zapustilo vozilo, vzelo kolebnico in začelo skakati kar na avtocesti.

»Medtem ko poteka reševanje preživelih, identifikacija umrlih in preiskovanje tragedije, je v zastoju videti marsikaj neumnega, nevarnega in primitivnega,« so pozneje zapisali pri Zavodu Reševalni pas.

Ob posnetku dekleta s kolebnico so ponovno opozorili, da izstopanje iz vozil na avtocesti tudi v zastoju ni nedolžno.

»Izstopanje iz vozil na avtocesti, četudi v zastoju, je nevarno in prepovedano,« so poudarili.

Razmere na avtocesti se namreč lahko spremenijo, po njej pa se morajo premikati tudi intervencijska in druga vozila.

Ob tem so dodali še vprašanje, ki presega prometna pravila: »O moralnih zadržkih takega početja medtem, ko nekaj sto metrov naprej poteka borba za življenje preživelih, pa presodite sami.«

Na prikolico in pregradno ograjo

Kolebnica ni bila edini prizor iz večurnega zastoja.

Na drugem posnetku je videti osebo, ki se je med čakanjem povzpela na prikolico.

Še nevarnejše početje prikazuje fotografija. Na območju delovišča pri Postojni je oseba stopila na ozko pregradno ograjo, ki ločuje smerni vozišči.

Po navedbah Zavoda Reševalni pas je pregrada široka približno deset centimetrov.

To pa še ni bilo vse. Opozorili so tudi na voznike, ki so v zastoju obračali avtomobile in skušali kolono obiti prek izletnega polja z globokim peskom, ki je namenjeno ustavljanju vozil v izrednih razmerah.

»Mi se ne bomo ustavili«

Za Zavod Reševalni pas dogajanje ni zgolj zbirka nenavadnih posnetkov iz prometnega zastoja.

Njihovo opozorilo je predvsem namenjeno temu, kaj lahko takšno ravnanje pomeni za intervencijske službe, ki se morajo v najkrajšem možnem času prebiti do ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Pri hudih prometnih nesrečah lahko šteje vsaka minuta. Zato reševalni pas ni zgolj prometno pravilo, temveč pot, po kateri do ponesrečencev prihajajo reševalci, gasilci in policisti.

Albreht je po tragediji napovedal, da bodo z opozarjanjem nadaljevali.

»Mi se ne bomo ustavili, ozaveščali bomo še naprej,« je zapisal in dodal, da želijo doseči, da bi ravnanja, ki ne sodijo na avtocesto, postala nesprejemljiva za vsakega posameznika.

Posnetki iz četrtkovega zastoja morda najbolje pokažejo, zakaj.

Na eni strani kolebnica, prikolica in plezanje po ograji.

Le nekaj sto metrov naprej pa boj za človeška življenja.

Tri osebe se domov niso več vrnile.