Melanom: Izognite se sončnim pastem

Dalmatinci ne pravijo zaman: »Voli sunce, al’ drž’ se hlada!« Domačini se namreč dobro zavedajo vseh dobrih plati sonca, obenem pa tudi njegove škodljivosti, saj povzroča enega najbolj zahrbtnih rakov – melanom. »Ker tako v Sloveniji kot v svetu vse bolj narašča pojavnost rakavih bolezni kože in drugih bolezni zaradi UV sevanja in visokih temperatur, je treba biti v mesecih, ko je sonca največ in smo mu najbolj izpostavljeni, še posebej previden,« opozarja mag. Miran Križančič, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Sogovornik pove, da je sicer sončna svetloba izjemno pomembna za človeško zdravje. Pomaga pri sintezi vitamina D, bistvenega za zdravje kosti in imunski sistem. Zmerno izpostavljanje soncu lahko tudi izboljša razpoloženje in zmanjša tveganje za sezonsko afektivno motnjo (SAD), vendar pa je treba sončenje izvajati odgovorno, da se izognemo negativnim posledicam. Pretirano izpostavljanje ultravijoličnim (UV) sončnim žarkom lahko povzroči poškodbe kože, vključno s sončnimi opeklinami, prezgodnjim staranjem kože in povečanim tveganjem za razvoj kožnega raka. UVA žarki prodirajo globoko v kožo in povzročajo staranje, medtem ko UVB žarki povzročajo sončne opekline in neposredno poškodujejo DNK v kožnih celicah. Tega se je treba še posebej zavedati v počitniških dneh, ko nestrpno čakamo oddih na morju, v hribih, pa tudi kakšne izlete po razbeljenih prestolnicah.

Melanom je vrsta kožnega raka v melanocitih, celicah, ki proizvajajo melanin – pigment, ki daje koži barvo. Čeprav je melanom manj pogost kot druge vrste kožnega raka, kot sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, je bistveno bolj nevaren zaradi svoje sposobnosti širjenja na druge dele telesa, če ni pravočasno odkrit in zdravljen.

Nega kože je v tem času zelo pomembna

Vzroki za melanom

Ultravijolično (UV) sevanje

Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj melanoma je izpostavljenost UV sevanju bodisi zaradi sonca bodisi umetnih virov, kot so solariji. UV sevanje poškoduje DNK v kožnih celicah, kar lahko privede do mutacij, ki povzročijo nastanek raka. Tako UVB kot UVA žarki sta škodljiva. UVB žarki so bolj povezani z opeklinami, medtem ko UVA žarki prodrejo globlje v kožo in povzročajo staranje ter tudi prispevajo k razvoju raka.

Genetski dejavniki

Družinska zgodovina melanoma povečuje tveganje za razvoj te bolezni. Nekateri geni, ki so povezani z večjim tveganjem za melanom, vključujejo CDKN2A (p16) in CDK4. Mutacije v teh genih lahko zmanjšajo sposobnost telesa za popravljanje poškodovane DNK, kar povečuje tveganje za nastanek melanoma.

Svetla koža

Ljudje s svetlo kožo, svetlimi ali rdečimi lasmi, modrimi ali zelenimi očmi, in tisti, ki se zlahka opečejo, imajo večje tveganje za razvoj melanoma. Svetla koža vsebuje manj melanina, ki deluje kot naravni ščit pred UV sevanjem.

Veliko število in atipični madeži

Ljudje z mnogimi madeži ali atipičnimi (nenavadnimi) bolj tvegajo za razvoj melanoma. Atipični madeži so lahko nepravilne oblike, večbarvni in večji od običajnih.

 

Odkrivanje melanoma

Samopregledovanje kože

Samopregledovnje kože je pomembno za zgodnje odkrivanje melanoma. Priporočljivo je redno preverjanje celotne površine, vključno s pogosto spregledanimi predeli, kot so hrbet, zadnji del nog, podplati in lasišče.

Pravilo ABCDE

  1. Asimetrija (A): Ena polovica madeža se ne ujema z drugo polovico.

  2. Meja (B): Robovi so neenakomerni, nazobčani ali nejasni.

  3. Barva (C): Madež ima več barv ali se barva spreminja.

  4. Premer (D): Madež je večji kot 6 mm (velikost radirke na svinčniku).

  5. Evolucija (E): Madež spreminja velikost, obliko ali barvo.

 

Klinični pregledi
Dermatološki pregledi

Dermatologi lahko uporabijo dermatoskopijo, neinvazivno metodo, ki omogoča natančnejši pregled struktur v koži, nevidnih s prostim očesom. To pomaga pri razlikovanju med benignimi in malignimi spremembami.

Biopsija

Če dermatolog sumi na melanom, bo izvedel biopsijo, pri kateri se vzorček tkiva odstrani in pošlje v laboratorij za mikroskopsko preiskavo. Obstajajo različne vrste biopsij, vključno s punkcijsko, ekscizijsko in incizijsko biopsijo, odvisno od velikosti in lokacije sumljive lezije.

 

Obstajajo pa tudi napredni diagnostični postopki
Molekularna diagnostika

V nekaterih primerih se lahko uporabijo molekularni testi za odkrivanje specifičnih mutacij v genih, ki so povezane z melanomom in pomagajo pri izbiri najučinkovitejšega zdravljenja.

Slikovne preiskave

Za oceno razširjenosti melanoma in preverjanje, ali se je razširil na druge dele telesa, se lahko uporabijo slikovne preiskave, kot so rentgen, računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MRI) in pozitronska emisijska tomografija (PET).

melanommelanom

Zdravljenje melanoma

Kirurško zdravljenje

S kirurškim posegem se zdravi melanom. Cilj operacije je njegova odstranitev z nekaj zdravega tkiva okoli njega, da se zagotovi, da so odstranjene vse rakave celice. V zgodnjih fazah je to pogosto edino potrebno zdravljenje.

Širša ekscizija

Pri širši eksciziji se odstrani melanom skupaj z okoliškim zdravim tkivom. Količina odstranjene kože je odvisna od debeline melanoma.

Biopsija varovalne bezgavke

Če je melanom debelejši od določene mere, se lahko izvede biopsija varovalne bezgavke, da se preveri, ali se je rak razširil na bezgavke, ki so nekakšni filtri v našem sistemu. To vključuje vbrizganje barvila in/ali radioaktivne snovi blizu melanoma in identifikacijo prve bezgavke, v katero teče limfa iz tumorja (varovalna bezgavka).

 

Imunoterapija

Imunoterapija je zdravljenje, ki uporablja imunski sistem telesa za boj proti raku. Uporablja se pri melanomih, ki so se razširili ali se ne odzivajo na kirurško zdravljenje.

Zaviralci kontrolnih točk

Zaviralci kontrolnih točk, kot so ipilimumab, nivolumab in pembrolizumab delujejo tako, da blokirajo specifične proteine, ki zavirajo imunski sistem, kar omogoča imunskim celicam, da napadejo rakave celice.

Ciljno usmerjena terapija

Ciljno usmerjena terapija uporablja zdravila za specifične gene ali proteine, ki pomagajo pri rasti rakavih celic.

BRAF in MEK inhibitorji

Pri bolnikih z melanomom, ki ima specifično mutacijo v genu BRAF, se lahko uporabljajo zaviralci BRAF (vemurafenib, dabrafenib) in zaviralci MEK (trametinib, cobimetinib) za blokiranje signalov, ki spodbujajo rast rakavih celic.

 

Preventiva melanoma

Zaščita pred UV sevanjem

  1. Uporaba zaščitne kreme: redno uporabljajte kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem (SPF), ki ščiti pred UVA in UVB žarki, nanesite jo pol ure pred izpostavitvijo soncu in jo ponovno nanesite vsaki dve uri ali po plavanju in znojenju.

  2. Nošenje zaščitnih oblačil: nosite lahka, dolga oblačila, klobuke s širokim robom in sončna očala z UV zaščito.

  3. Iskanje sence: izogibajte se neposredni izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, ko so sončni žarki najmočnejši.

Izogibanje solarijem

Solariji oddajajo UV sevanje, ki povečuje tveganje za razvoj melanoma in drugih vrst kožnega raka. Izogibanje uporabi solarijev je ključno za preprečevanje melanoma.

Redni pregledi kože

Opravljajte redne samopreglede kože in bodite pozorni na kakršne koli spremembe v velikosti, obliki ali barvi madežev. Priporočljivo je tudi obiskati dermatologa za profesionalne preglede kože, zlasti če imate dejavnike tveganja za melanom.

Izobraževanje in ozaveščanje

Izobraževanje javnosti o tveganjih za melanom in pomenu zaščite pred UV sevanjem je pomembno. Šole, zdravstvene ustanove in mediji imajo lahko pomembno vlogo pri ozaveščanju o preventivnih ukrepih in zgodnjem odkrivanju melanoma.

 

Pogostost in statistika melanoma

Globalna pojavnost

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se vsako leto po svetu diagnosticira približno 300.000 novih primerov melanoma. Pojavnost melanoma narašča zlasti v državah z večinskim belim prebivalstvom, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Severna Amerika in Evropa.

Melanom v Sloveniji

V Sloveniji je pojavnost melanoma prav tako raste. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je melanom ena najhitreje naraščajočih vrst raka v državi. Vsako leto diagnosticirajo približno 500 novih primerov melanoma, pri čemer je pojavnost višja pri moških kot pri ženskah.

Preživetje in umrljivost

Preživetje pri melanomu je odvisno od stadija bolezni ob diagnozi. Če je melanom odkrit v zgodnjem obdobju, je petletno preživetje več kot 90 odstotno, vendar pa se preživetje zmanjšuje, če se melanom razširi na bezgavke ali druge dele telesa. Pravočasno odkrivanje in zdravljenje sta pomembna za izboljšanje prognoze.

 

Zaradi hitrega širjenja in visoke umrljivosti pri razširjenih bolezni je izredno pomembno pravočasno odkrivanje kožnih sprememb, ki bi lahko bile melanom. V začetnih fazah je namreč bolezen enostavno ozdravljiva s kirurškim izrezom, če pa je napredovala, pa se uspešnost zdravljenja bistveno zmanjša.