V Sloveniji namreč po podatkih SURS živi 122 prebivalcev in prebivalk s priimkom Božiček, od tega jih največ (57) živi v savinjski regiji, v Obalno-kraški pa živi 10 ljudi s čarobnim priimkom Božiček.
Priljubljeni dobri mož s škofovsko palico, ki vsako leto v noči iz 5. na 6. december obdaruje otroke, ima tudi svoj prostor med imeni in priimki prebivalcev Slovenije. S priimkom Miklavž se po naši državi podpisuje 38 posameznikov, pri čemer je ta priimek najbolj razširjen v posavski regiji. Kar 65 moških v Sloveniji pa nosi ime Miklavž in po statističnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije največ teh gospodov domuje v osrednjeslovenski regiji.
Kaj pa dedki Mrazi?
Zelo verjetno je, da v Sloveniji živi tudi kakšen dedek s priimkom Mraz. 197 je namreč prebivalcev naše države, ki se ponašajo s priimkom Mraz. Največ od teh jih živi v savinjski regiji.
Sicer pa v Sloveniji srečamo tudi druga imena, ki so tako ali drugače povezana s prazničnim časom. 124 ljudi se imenuje Angel, 110 ljudi ima priimek Parkelj, več kot tri tisoč ljudi priimek Božič, 48 prebivalcev ima priimek Zima, skoraj 700 ljudi pa priimek Praznik.
Kdaj nas obišče dedek Mraz?
Sicer je s prihodom Božička v zadnjih desetletjih nastala rahla zmeda in veliko ljudi ga meša z dedkom Mrazom.
Priljubljeni zimski dobri mož dedek Mraz ima namreč svoje korenine v bogati zakladnici svetovnih tradicij. Izraz “Dedek Mraz” izhaja iz ruske folklore, kjer je znan kot “Ded Moroz” (Дед Мороз). Ruska legenda o Dedu Morozu sega v 20. stoletje, čeprav se je lik Dedka Mraza razvijal skozi stoletja in se razširil na mnoge druge kulture.
V slovanski mitologiji je Ded Moroz predstavljen kot star bradati mož s kučmo in skrivnostnimi močmi, ki prinaša darila, predvsem otrokom, običajno v času zimskega solsticija. S časom je ta lik postal sinonim za zimske praznike in praznovanje novega leta v številnih državah, vključno s Slovenijo.
Dedek Mraz običajno prinaša darila ob koncu leta, v noči iz 31. decembra na 1. januar, saj je njegova vloga za razliko od Božička bolj povezana s praznovanjem novega leta.
Božiček pa je bolj značilen za zahodne države in tradicionalno obdaruje otroke v noči iz 24. na 25. december.
Najbolj prepoznavna podoba Božička, kot jo poznamo danes – vesel, debel mož s široko belo brado, ki nosi rdečo obleko s črnim pasom in škornji, je v veliki meri rezultat trženjskih prizadevanj Coca-Cole.
Leta 1931 je namreč umetnik Haddon Sundblom ustvaril serijo ilustracij Božička za oglase Coca-Cole. Njegova interpretacija Božička, ki je predstavljena v teh oglasih, je s časom postala izjemno priljubljena in ikonična. Coca-Cola je Božička uporabila kot del svoje praznične marketinške kampanje, ki je vključevala oglasne plakate, tiskane oglase in televizijske reklame. Sundblomov Božiček je prikazan, kako uživa v Coca-Coli, kar je postalo nepogrešljiv del praznične sezonske promocije.
Nekateri so tako oba lika malo pomešali in tako zdaj ponekod otroke obdaruje Božiček, spet druge dedek Mraz, nekatere pa kar oba.
Da je zmeda še večja, po nakaterih hišah, zlasti na Obali, hodi še Befana. Befana je stara čarovnica, ki nosi metlo, in tradicionalno obdaruje otroke v noči iz 5. na 6. januar.
Befana je priljubljena zlasti v Italiji, njen vpliv pa je zajel tudi obmejne kraje. Očitno pa v Sloveniji ne živi, saj s tem imenom ali priimkom po podatkih SURS v naši državi ni nobenega prebivalca.
