Minister in državni sekretar sta se srečala v Postojni z župani občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, v Sežani z župani kraških občin – Sežana, Hrpelje Kozina, Divača, Komen in Miren Kostanjevica ter v Kopru z župani občin slovenske Istre – Koper, Piran, Izola in Ankaran. Osrednja tema obiska je bila vzpostavitev skupnega regijskega vodovodnega sistema za vodooskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja.
Minister Brežan je lani, takoj po izrednih razmerah, imenoval delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki občin, izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo v regiji ter strokovnjaki ministrstva, vodi pa jo državni sekretar mag. Matej Skočir. Skupina je zastavila rešitve v treh fazah: z že predstavljenimi in na vladi potrjenimi kratkoročnimi ukrepi, s srednjeročnima investicijama in s trajno rešitvijo.
Za reševanje vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja prizadevanja potekajo že desetletja. Slovenija sicer razpolaga z relativno zadostnimi količinami vode za nemoteno oskrbo prebivalcev s pitno vodo, kljub temu pa se območje slovenske Istre sooča s pomanjkanjem, še posebej v daljših sušnih obdobjih, kot je bilo lansko.
»Povezovanje vodovodnega sistema, glede na potrebe in interventne ukrepe v minulem poletju, je ena od prioritet ministrstva pristojnega za naravne vire in prostor v tem mandatu. Nekaj korakov pri teh prizadevanjih smo v tem letu že naredili, zastavljeni so kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni ukrepi, skupen vsem pa je sistematičen in celovit pristop vseh deležnikov (ministrstvo, občine, upravljalci vodovodnih sistemov, lokalna skupnost) k zagotavljanju stabilnih in kakovostnih vodnih virov«, je na terenu povedal minister Brežan.
Dodal je še, da ga veseli: »da so se občine odločile, da posežejo po mediaciji, ki bo pripeljala do modela določitve cene v prihodnje. Verjamem, da so občine na pravi poti, da pridejo do rešitve.«
Aktivnosti v okviru kratkoročnih ukrepov je potrdila vlada v februarju 2023, in sicer z uvrstitvijo novega projekta v veljavni Načrt razvojnih programov. Celotna vrednost investicije v okviru kratkoročnih ukrepov je ocenjena na 4,5 milijonov evrov (z DDV), od tega bo Ministrstvo za naravne vire in prostor iz sredstev Sklada za vode prispevalo 2,6 milijonov evrov z (DDV), preostala sredstva v višini 1,9 evrov (z DDV) pa občine upravičenke. Izvedene investicije v okviru kratkoročnih ukrepov bodo omogočile, da bodo ob enaki hidrološki situaciji, kot je bila leta 2022, zagotovljene kontinuirane kapacitete dobave pitne vode:
- povezava z vodovodnim sistemom občine Trst na mejnem prehodu Sv. Barbara,
- odprava »ozkih grl« na magistralnem cevovodu Rodik–vodarna Rižana,
- izgradnjo novega sistema filtriranja in ostale opreme v vodarni Gabrijeli in
- povezava rezervoar Slušnica–rezervoar Hrib, navezava na sistem istrskega vodovoda,
- investicija v opremo obstoječega vodnjaka B-10/06 na črpališču vode Klariči.
Srednjeročni investiciji bosta povezali regionalne vodovode: nadgradnjo Kraškega vodovoda iz Brestovice ter sočasno izgradnjo novega povezovalnega vodovoda na sistemu pitne vode v dolžini 27 km iz vodarne Korotan pri Postojni do Rodika. Izvedba teh dveh srednjeročnih investicij bo dvignila kapaciteto dotoka vode v slovensko Istro iz kraških virov s sedanjih največ 100 l/s na 200 l/s v srednjeročnem obdobju.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je za trajno rešitev pripravilo projektno nalogo »Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre«. Namen te naloge je poiskati optimalno varianto trajne rešitve, s katero se zagotavlja količine pitne vode, ki ne bodo zagotovljene s kratkoročnimi in srednjeročnimi ukrepi. V nalogi se bo pogledalo več variant, med njimi ministrstvo predlaga tudi proučitev izgradnje zadrževalnika Kubed nad Rižano. Predlog je spet aktualen zaradi izgradnje drugega tira, ki opušča obstoječo železniško progo in s tem ukinja nevarnost nesreče, katera bi lahko ogrozila vodni vir Rižane. Lokacija se nahaja v neposredni bližini samega izvira Rižane, v ozki in razmeroma globoki dolini potoka Rakovec. Ministrstvo za okolje in prostor je to rešitev že podprlo leta 1997. V nadaljevanju so bile zato izvedene predhodne raziskave in študije (geologija, geomehanika, hidrologija, ekologija), ki so potrdile možnost gradnje in so bile podlaga za izdelavo idejnega projekta (Vodnogospodarski inštitut Ljubljana 1998), vendar opuščene ravno zaradi nevarnosti nesreče na bližnjem železniškem tiru.
