Kot je pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, bi dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih omogočili le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja.
Zdravniške organizacije: Gre za nesprejemljivo omejevanje
Zdravniške organizacije so že izrazile svoje nasprotovanje tovrstni ureditvi, saj da bi šlo za nesprejemljivo omejevanje, ki bi prineslo tudi dodatna administrativna bremena za pridobitev tega naziva.
“Tudi sami nismo prepričani, da je ta dikcija naziv primarij dejansko najboljša, ali res zajame tiste strokovnjake, za katere želimo to delo omogočiti. Trenutno še gledamo prakse po drugih državah,” je dejala ministrica.
Po besedah direktorice Zdravniške zbornice Bojane Beovič je določilo, da lahko samo primarij dela tržno dejavnost, zelo administrativno in preozko.
“V Sloveniji številni zdravniki izpolnjujejo pogoje, da bi lahko postali primariji, kar bo za seboj potegnilo veliko administrativnega dela za vse tiste, ki pogoje izpolnjujejo in bodo morali imeti ta pogoj izpolnjen še formalno. To bi bilo bolje definirati vsebinsko, mogoče z izkušnjami, trajanjem dela, predvsem pa s tem, kakšne storitve so ljudem kot tržna dejavnost pomembne, torej kakšne storitve ljudje potrebujejo,” je izpostavila.
V prvih osnutkih predloga novele je bilo sicer predvideno, da bi bilo sodelovanje zdravnikov z zasebniki povsem prepovedano, po kasnejši različici, ki jo je 12. decembra obravnaval tudi strateški svet za zdravstvo, pa bi pri čistih zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci, a bi morali biti v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, z zasebniki pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov.
Zakon prinaša številne rešitve
Ministrica za zdravje je sicer izpostavila, da cilji novele zakona ostajajo enaki, kot so bili predstavljeni že v času javne razprave. “Torej, kako regulirati in urediti stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Kdo lahko kje dela, kako se upošteva konkurenčna prepoved, o tem, da se ne more ista dejavnost opravljati v javnem in zasebnem sektorju,” je pojasnila.
Zakon po njenih besedah prinaša še veliko drugih rešitev, med drugim uvaja zdravstvene regije, obveznost za izvajalce o pošiljanju dokumentacije v enotni dokumentacijski sistem, obravnava pa tudi več inovativnih rešitev, ki bodo prispevale k preglednosti, boljši informiranosti in izmenjavi informacij med izvajalci zdravstvenih dejavnosti.
