NewPrevent: Mladinsko ulično delo tudi v Izoli
Zavod Newprevent, ki je prepoznan po svojih vsebinah dela predvsem v Kopru, si prizadeva za uvajanje učinkovitih preventivnih praks in skupnostni pristop dela z mladimi v vsa obalna mesta. Z uspešno prijavo na občinski razpis izolske občine in s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje tako v letošnjem letu v Izolo uvajajo program mladinskega uličnega dela, ki vključuje tudi program dela z družino in pa preventivni program v osnovni šoli tako za učence kot starše.
»Pri načrtovanju in širitvi dobrih praks v nova okolja je pomembno poznavanje problematike in potreb v skupnosti, kjer smo zaznavali pomanjkanje ustreznih oblik dela s populacijo otrok in mladostnikov in na podlagi ocene potreb pripravili ustrezen predlog preventivnih vsebin,« je o projektu povedala Ingrid Kristančič Šomen strokovna koordinatorka programa, ob tem pa dodala, da pri projektu aktivno sodelujejo tudi CSD Izola in osnovna šola.
Kljub času epidemije in s tem povezanimi omejitvami so v NewPreventu uspeli vzpostaviti dvakrat tedensko izvajanje uličnega dela v Livadah, kjer so prisotni tudi zdaj, ko so za otroke poletne počitnice.
Mlada terenska ekipa mladostnike z vključevanjem v zanimive športne in druge aktivnosti usmerja v zdrav življenjski slog, ki izključuje vsakršno uporabo drog. Izjemno zanimiva je cirkuška pedagogija, ki jo prostovoljci redno vključujejo v program, ki je namenjen mladim, in sicer tako, da s sabo na teren prinesejo tudi nekatere cirkuške rekvizite, kot je npr. monocikel, ki jih mladi lahko preizkusijo.
Kot nam je zaupala Ingrid Kristančič Šomen se kljub temu, da je program zasnovan predvsem zato, da mlade ozaveščajo o škodljivosti drog in ostalih opojnih substanc, o uporabi drog pravzaprav ne pogovarjajo, večji je namreč poudarek na interakcijskih igrah, skozi katere se mladi naučijo pogovarjati in skozi katere spoznavajo zdrav način življenja.
Poleg samega terenskega dela z mladimi so v NewPreventu opravili tudi raziskavo o tem kako so mladi preživljali obdobje karantene, in sicer na lokalnem nivoju, s katero so ugotovili, da so mladi v času epidemije najbolj pogrešali druženje in kakovostno preživljanje prostega časa ter da jih je kar nekaj v tem obdobju občutilo žalost, osamljenost ali stisko. Ob tem so uporabili metodo terenskega in spletnega anketiranja mladih med 15. in 25. letom starosti. Anketiranje je potekalo v času razglašene epidemije, in sicer med 15. 4. 2020 in 31. 5. 2020. Kot je razbrati iz rezultatov ankete je bilo mladim najtežje ostajati doma, saj je kar 90 odstotkov mladih odgovorilo, da obdobje epidemije težko preživljajo. Pogrešali so predvsem druženje s prijatelji, sošolci. Nekateri med njimi so v času karantene občutili tudi žalost in stisko, pa vendar je meja med odgovoroma da in ne (da – 49,7 odstotkov, ne – 50,3 odstotkov) zelo ozka, saj imajo mladi doma veliko prijetnih reči s katerimi se lahko zamotijo, tu so predvsem mišljeni virtualni kanali, ki so jim omogočali dostop do zanimivih vsebin in nenazadnje možnost komuniciranja s prijatelji. Med drugim je zanimiv podatek, da so poleg popoldanskega druženja s prijatelji (68 odstotkov), najbolj pogrešali športne aktivnosti. Takih je bilo namreč kar 42 odstotkov mladih, kar je po besedah Kristančičeve zelo vspodbudnen rezultat, šele nato pridejo na vrsto večerne zabave (39 odstotkov), stik s šolskim okoljem (21 odstotkov), fant/punca (18 odstotkov) in na zadnjem mestu sta šele pristala marihuana in alkohol s 4 odstotki, kar je zelo pohvalno.
Poleg tega so se glede na raziskavo mladi med karanteno zabavali predvsem tako, da so poskušali ostati aktivni, tako na področju športnih aktivnosti, ki so jih lahko izvajali doma, kot tudi skozi umetniško ustvarjanje in medijski odmik. Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo med anketiranimi več deklet, tistih, ki imajo seznam opravil, ki jim pomaga ostati pozitiven. S to ugotovitvijo pa se po besedah strokovne koordinatorke programa potrjujejo tudi rezultati številnih študij, ki ugotavljajo, da se dekleta lažje spopadajo s stresom in sprejemajo odločitve.
Zaskrbljujoč je le podatek, da so mladi kljub omejitvi gibanja imeli v domačem okolju veliko dostopnost do alkohola in drog, takih je bilo namreč kar 33 odstotkov. Kot nam je zaupala Ingrid Kristančič Šomen: »Samo 4% mladih, od tistih, ki so odgovorili, da so v tem obdobju uporabljali alkohol/ marihuano, je te substance uporabljalo v večji meri. Pri terenskih opazovalnih akcijah, smo zaznali več uporabe kanabisa v domačih okoljih, na balkonih stanovanjskih blokov, na stopniščih, tudi med starši, ne samo med mladimi.«
Kot je še dodala strokovna koordinatorka programa: »Skrb za zdravje mladih je odgovornost vsakega od nas, zato si želimo, da bi tudi na Obali bila preventiva pogosteje predmet razprav tako med laično kot strokovno in politično javnostjo.«
