Dogodek, katerega osrednja tema je bilo modro gospodarstvo, je združil predstavnike gospodarstva, finančnega sektorja, javnih institucij, transporta in logistike ter akademske sfere, ki so razpravljali o tem, kako potencial slovenskega modrega gospodarstva pretvoriti v konkretne projekte, višjo dodano vrednost in večjo mednarodno konkurenčnost.
Od strateškega potenciala do konkretnih projektov
Intesa Sanpaolo Bank Slovenija, članica Skupine Intesa Sanpaolo, je v sodelovanju z ekonomskim raziskovalnim centrom SRM izpostavila infrastrukturo, povezljivost, inovacije in dostop do financiranja kot ključne dejavnike za izkoriščanje potenciala slovenskega modrega gospodarstva.
Petar Vujović, podpredsednik uprave Intesa Sanpaolo Bank, je poudaril, da vloga bank presega zgolj zagotavljanje financiranja. Banke morajo delovati kot dolgoročni partnerji ter povezovati financiranje, strokovno znanje in mednarodne povezave, da bi dobre ideje lahko postale izvedljivi projekti.
Po njegovih besedah modro gospodarstvo predstavlja pomembno razvojno priložnost za Slovenijo. Vloga banke je povezati poznavanje lokalnega gospodarstva z znanjem, izkušnjami in zmogljivostmi Skupine Intesa Sanpaolo ter tako prispevati k uresničevanju konkretnih naložb in ustvarjanju dolgoročne vrednosti.
Slovenija kot strateška vstopna točka
Dogodek se je nadaljeval s predstavitvijo študije »Slovensko modro gospodarstvo: pristanišča in pomorski promet kot ključna dejavnika rasti«, ki jo je predstavil Massimo Deandreis, generalni direktor raziskovalnega centra SRM, povezanega s Skupino Intesa Sanpaolo.
Študija je rezultat strateškega sodelovanja med Intesa Sanpaolo Bank Slovenija in SRM, katerega cilj je okrepiti vlogo ključnih gospodarskih sektorjev Slovenije, vključno s pomorskim gospodarstvom, pri spodbujanju naložb, konkurenčnosti in gospodarske rasti.
Študija izpostavlja vse pomembnejšo vlogo Slovenije kot jadranske vstopne točke, ki povezuje Sredozemlje s trgi srednje in vzhodne Evrope. Kljub zgolj 47 kilometrom obale Slovenija glede na dolžino svoje obale dosega najvišjo koncentracijo bruto dodane vrednosti modrega gospodarstva v Sredozemlju.
Slovenija je obenem močno vključena v mednarodne trgovinske in logistične tokove. Vrednost njene zunanje trgovine je leta 2025 dosegla približno 168 milijard evrov, medtem ko se je vrednost pomorske trgovine z državami zunaj EU skoraj podvojila, z 9,1 milijarde evrov leta 2020 na približno 18 milijard evrov.
Pomen Luke Koper
Luka Koper ostaja hrbtenica tega omrežja, saj je več kot 70 odstotkov pretovora namenjenega mednarodnim tranzitnim trgom. Leta 2025 je pretovorila 1,3 milijona TEU in 915.000 vozil. Prihodnjo rast bodo spodbujale strateške naložbe, predvsem širitev pristaniških terminalov ter približno 1,1 milijarde evrov vredna naložba v drugi tir Koper–Divača, katere cilj je odpraviti ozka grla in povečati zmogljivost železniških povezav z zaledjem.
Zanimiva okrogla miza
Sledila je okrogla miza z naslovom »Modro gospodarstvo kot razvojna priložnost: kako ustvariti višjo dodano vrednost?«.
V razpravi so sodelovali član uprave Luke Koper Gorazd Jamnik, Gracijan Necmeskal, predsednik zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije, Čedomir Bojanić, predsednik sekcije pristaniških špediterjev pri Združenju za promet GZS, prof. dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ter Srečko Janša, direktor Direktorata za letalski in pomorski promet Ministrstva za infrastrukturo in energetiko.
Dogodka se je udeležil tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, navzoče pa je pozdravila tudi generalna konzulka Italije v Kopru Simona Ciuffoni.
