Razprava ni minila brez ostrih besed, zlasti ob vprašanju, kdo lahko odloča o prihodnosti Izole in od kod bodo prišla sredstva za številne napovedane projekte.
Na soočenju so sodelovali Daniel Radešić, skupni kandidat Gibanja Svoboda, SD, Levice ter liste Mef in Izolani, nekdanji koprski župan Boris Popovič (Izola je naša), nekdanji izolski župan Danilo Markočič (Izolska županska lista – IŽL), Gregor Perič (SDS), Tomo Drevenšek (skupni kandidat NSi, SLS in Fokusa), Igor Crnić (Stranka generacij) in Jasmin Bešić (Nič od tega), pogovor pa je moderiral urednik OBALEplus Tomaž Perovič.
Kaj potrebuje Izola in kateri projekti imajo prednost?
Kandidati so že ob predstavitvi svojih programov izpostavili različne prioritete. Nekdanji župan Danilo Markočič je poudaril, da se zavzema predvsem za nadaljevanje projektov, ki so jih začeli v mandatu med letoma 2018 in 2022. Med ključnimi področji je naštel promet, stanovanjsko politiko, zlasti zagotavljanje stanovanj za mlade in druge občane, ki jih potrebujejo, ter razvoj podeželja.
Daniel Radešić je med projekti izpostavil prenovo Kulturnega doma, gradnjo garažne hiše nasproti stadiona in gradnjo dveh stanovanjskih blokov do leta 2030.
Igor Crnić bi se po drugi strani osredotočil na izboljšanje infrastrukture v mestu in na podeželju, sodelovanje z javnimi zavodi ter zagotavljanje prostorov za mlade. Med pomembnimi nalogami je izpostavil tudi protipoplavno zaščito. »Imam enostavne rešitve v glavi,« je dejal.
Gregor Perič je kot eno izmed prednostnih nalog navedel reševanje parkirne stiske, sanacijo Osnovne šole Vojke Šmuc in cestno povezavo med Jagodjem in Šaredom.
Boris Popovič je med drugim omenil predajo ključev vaški hiši v Šaredu, ter izpostavil ureditev občinske uprave in dveh promenad ob centru. Napovedal je tudi gradnjo garažne hiše. »Takoj bomo začeli delati dokumentacijo,« je napovedal.
Tomo Drevenšek je med idejami omenil zeleno učilnico pri Osnovni šoli Livade. Poudaril je tudi pomen povezave s Šaredom, pri čemer je opozoril, da bi brez državnih sredstev takšen projekt težko izvedli. Ob tem je poudaril, da je treba občane motivirati, da sodelujejo z županom.
Jasmin Bešić pa je bil pri obljubah previdnejši. Kot je dejal, ne želi dajati velikih obljub, saj bi morala Izola svojo prihodnost graditi skupaj z občani. Najprej bi pregledal občinske finance in stanje občine, šele nato določil prednostne naloge. Pogreša predvsem več neposredne komunikacije med županom in občani.
Od kod denar za vse obljubljene projekte?
Razprava se je zaostrila ob vprašanju, koliko so predstavljeni načrti sploh izvedljivi in kako bi jih občina financirala.
Radešić je opozoril, da ima Izola približno 30 milijonov evrov proračuna, zato se je vprašal, kje bo Popovič dobil sredstva za vse projekte, ki jih napoveduje. Podobno vprašanje je izpostavil tudi Bešić, ki ga je zanimalo, od kod bi nekdanji koprski župan zagotovil denar za vse obljube.
Crnić je poudaril, da se mora občina aktivno prijavljati na razpise in iskati možnosti za pridobivanje dodatnih sredstev.
Popovič je očitke zavrnil in zatrdil, da ve, kako zagotoviti denar. Po njegovih besedah je občina pridobila milijon in pol evrov več, kot jih je imela prej, ob tem pa je treba razumeti, kako deluje občinski sistem. Dodal je, da se svojih obljub ne boji, saj obstajajo tudi zasebni investitorji.
Perič je opozoril, da je Izola v preteklosti zamudila že veliko priložnosti, ki bi jih lahko bolje izkoristila.
Je za vodenje Izole pomembno, od kod prihajaš?
Ena od bolj izpostavljenih tem večera je bilo vprašanje, ali mora biti županski kandidat domačin oziroma kako pomembna je njegova povezanost z Izolo.
Drago Mislej Mef je pred časom Popoviču izpostavil vprašanje njegove nedavne selitve v Izolo, pri čemer je namignil, da se je v mesto preselil tik pred volitvami.
Radešić je pritrdil takšnemu razmišljanju in poudaril, da so Izolani tisti, ki najbolje vedo, kaj njihovo mesto potrebuje. Izpostavil je, da je Izola multikulturno okolje, vendar ga moti, če se nekdo predstavlja kot Izolan zgolj zaradi politične kandidature. »Ne moreš čez noč postati ribič,« je dejal. Ob tem je odprl tudi vprašanje Popovičeve pripadnosti nogometnemu klubu in njegovega odnosa do NK Izola v primerjavi z NK Koprom.
Popovič je odgovoril, da gre za majhen prostor in da bi po njegovem mnenju morala biti na tem območju ena občina. Poudaril je, da je bil rojen le nekaj kilometrov stran, podobno kot Radešić.
Bešić je menil, da sama pripadnost drugi občini ne bi smela biti ovira. Izola je po njegovem mnenju multikulturno mesto, zato ne vidi težave v tem, da je kandidat po rodu Koprčan. Je pa Popoviču očital aroganco in vzvišenost.
Kakšen naj bo odnos občine do kapitala?
Kandidati so spregovorili tudi o odnosu med občino in zasebnimi investitorji.
Radešić je poudaril, da se kapitala ne smemo bati, vendar ta ne sme narekovati življenja v mestu in odločitev občine.
Popovič je v razpravi izpostavil predvsem stanovanjsko politiko in poudaril, da bi morala biti stanovanja namenjena krajanom in občanom Izole.
Zaklonišč v Izoli premalo: kdo bo poskrbel za varnost?
Soočenje, ki ga je v dvorani spremljalo več kot 300 ljudi, številni pa so ga spremljali tudi prek neposrednega prenosa na Facebooku, je bilo namenjeno tudi vprašanjem Izolanov in Izolank.
Občanka je odprla tudi vprašanje pomanjkanja zaklonišč v Izoli in vprašala kandidate, kaj bi storili za večjo varnost prebivalcev.
Popovič je priznal, da je zaklonišč premalo, vendar je poudaril, da to doslej ni bila njegova prednostna naloga. Najprej bi preveril, kaj so na tem področju naredili njegovi predhodniki. Ob tem je opozoril, da se tudi v Kopru v preteklosti temu vprašanju niso dovolj posvečali.
Markočič je naštel nekaj obstoječih zaklonišč in priznal, da Izola na tem področju praktično nima ustreznih rešitev. Glede na razmere v svetu je po njegovem mnenju treba vprašanje zaklonišč obravnavati zelo resno in poiskati sistemsko rešitev.
Perič je opozoril, da občine tega problema ne morejo reševati same. Kot primer je navedel, da je sanacija zaklonišča pri policiji stala več kot 50.000 evrov.
Izola je edina občina v slovenski Istri, v kateri se na novembrskih lokalnih volitvah aktualni župan ne poteguje za nov mandat.
