V Sloveniji je bilo na vodnih brežinah (reka Dragonja in plaža/morje Bele skale Izola) več plastičnih odpadkov (81 %, Barbados 47 %), medtem ko so na Barbadosu (Constitution river, Bridgetown) zbrali 20 % kovinskih odpadkov (v Sloveniji le 1 %). Med plastičnimi odpadki so bili v Sloveniji najbolj prisotni embalaža sladkarij in koščki, manjši od 2,5 mm, na Barbadosu pa so zbrali največ plastenk in plastičnega pribora. Na Barbadosu je bilo v primerjavi s Slovenijo zbranih več plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki jih v Evropi prepoveduje Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje.
Razlika se je pokazala tudi v velikosti odpadkov – ti so na Barbadosu večji, v Sloveniji pa so bili zaznani manjši koščkih odpadnega materiala.
Na Barbadosu v vzorcih iz reke Constitution ni bilo mikroplastike. Oba analizirana vzorca iz Slovenije sta vsebovala mikroplastiko. Slovenski morski vzorci so vsebovali delce polietilena in polistirena, vzorci Dragonje pa polietilena in neoprenske gume. Koncentracija mikroplastike v Dragonji je znašala 0,07 delcev/m3, kar je primerljivo s stopnjo onesnaženosti Ljubljanice, Trboveljščice in Krke.
Pobuda predstavlja prenos znanja projekta Pirati plastike iz Evrope (Slovenije) na države Latinske Amerike in Karibov, kjer se bo dobra praksa nadaljevala. Sodelovanje je finančno podprlo Veleposlaništvo RS v Braziliji s pomočjo razvojnega sklada ministrstva za Zunanje in evropske zadeve RS. Poleg Nacionalnega inštituta za biologijo, Inštituta za vode RS, Ekologov brez meja so sodelovali še Športno društvo Naredi nekaj za naravo ter nevladna organizacija Future Centre Trust in oddelek za znanost in tehnologijo univerze West Indies iz Barbadosa.
