Na kaj nas opozarjajo vegani?

V naše uredništvo je te dni prispelo pismo bralke. S svojimi besedami je želela opozoriti na vprašanja, ki jih postavljajo vegani. Pismo bralke odraža njena osebna stališča. Kakšno pa je vaše mnenje o veganstvu in uživanju živalskega mesa?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Za kaj gre?

Končno, a žal nekaj tisoč let prepozno, se je skupina sočutnih, humanih ljudi odločno zavzela tudi za dobrobit živali. Seveda govorim o veganih. Njihova prizadevanja so zelo pogosto razumljena kot modna prehranska muha pomehkuženih, neprilagojenih, travojedih čudakov. Nekateri celo mislijo, da gre za neko skrivnostno sekto ali kult, kar me zelo čudi, saj živali na ražnju mnogo bolj  spominjajo na nekakšen obred žrtvovanja, kot pa vegi burger. Za kaj pravzaprav gre?

Srčno si želim, da bi čim več ljudi dojelo, da nas vegani  predvsem želijo opozoriti na skrajno okrutno ravnanje z živalmi, kajti človek v želji za čim večjim in hitrejšim zaslužkom ne izbira sredstev. Verjamem, da marsikdo sploh ne pomisli, kako je kos mesa prispel na njegov krožnik, kako je žival živela in kako končala, veliko pa je takih ki nočejo vedeti. Skrbno prikrivani postopki vzreje in usmrtitve pa so končno vsem na očeh, oziroma, morali bi biti. Kajti ljudem ne bi smelo biti vseeno kakšno hrano jedo. Ali gre za mleko od krave, ki je bila leto za letom umetno oplojevana, ki se nikoli ni pasla na pašniku, ki so ji tako zelo razširili vime, da skoraj ne more več hoditi? In ko je odslužila in so jo odvlekli v klavnico, je slutila kaj jo čaka? Seveda je! Meso take živali je polno hormonov, ki se izločajo v smrtnem strahu. Ljudje morajo biti o tem seznanjeni. Ali pa morda jedo meso piščancev, ki v tesnih kletkah v stalnem stresu zaradi pomanjkanja prostora in s prirezanimi kljuni iztrebljajo drug drugemu na glavo? Kako je s higieno in zdravjem perutnine v baterijski reji? In tudi meso pujskov je polno hormonov trpljenja in strahu. Ko so še majhni, jih brez anestezije kastrirajo, jim odrežejo repke in poščipajo zobke, zato da se v pretesnih ogradah ne poškodujejo med sabo. Svinja, morda še bolj kot katerakoli druga žival, dobro ve da jo vlečejo v klavnico. Tudi njeno meso je prepojeno s hormoni smrtne groze.

Na vse to nas opozarjajo vegani in poskušajo v ljudeh vzbuditi sočutje, ki ga še kako primanjkuje odkar ta svet stoji. Želim da bi se ljudje v čim večjem številu zavedali, da se dobrobit ljudi in živali nikakor ne izključujeta in da živalim ni treba trpeti, da bi mi preživeli. Vegani odpirajo vrata klavnic in živalskih farm, ker imajo ljudje pravico vedeti kaj jedo, živali pa morajo imeti pravico do čutečemu, pametnemu bitju primernega življenja. Za to gre. Tako jaz razumem njihova prizadevanja.

Lidija Jelovac