Slovenska Istra je vselej vznemirljivo čudovita. Še posebej me razveseli, ko vidim, da se ponekod še razvija kmetijstvo in obdelujejo obalni griči. Ob svoji nedavni poti na Obalo sem z veseljem obiskal Martino Veršnik iz Izole, mlado lanskoletno inovativno kmetico leta po izboru Zveze slovenske podeželske mladine, ki je na mojo pobudo zastopala Slovenijo na Evropskem kongresu mladih kmetov decembra v Bruslju. Njena ekološka družinska kmetija Olea ima čudovite nasade ekoloških oljk, češenj in fig, vsi njeni izdelki – od ekstra deviških oljčnih olj, namiznih oljk, zeliščnih soli, čajev, do marmelad, pa so vrhunske kakovosti. Martini želim uspešen nadaljnji razvoj, širjenje nasadov ter uresničitev načrtov z nadgradnjo kmetije.
Pomembno je podpirati slovenske kmete, še posebej pa mlade, ki se odločajo za kmetovanje. Martina Veršnik je zgled, da je z voljo in trdim delom možno dosegati vrhunske rezultate.
Želim si, da bi sedanja Vlada RS imela pred očmi vse dobre zglede slovenskih kmetov in njihovega temejnega poslanstva, ki je pridelava hrane. Kajti, brez kmetov ni hrane, niti ohranjene narave.
Zato pozivam Vlado RS, da pomaga prekiniti negativno ozračje v družbi okoli kmetovanja in kmetov, ki se bojijo in borijo za svoj obstoj, kar so nedavno izkazali tudi s prvim vseslovenskim protestom kmetov, po propadlih pogajanjih z Vlado RS pa še z drugim množičnim protestom, ko so s traktorji zavzeli Ljubljano. Opozorili so namreč na vedno večje obremenitve in omejitve za kmete ter zahtevali spodbudno okolje za kmetovanje.
Treba se je zavedati, da EU politike, ki prek Evropskega zelenega dogovora, ki je bil sprejet l. 2019 v povsem drugih okoliščinah (pred pandemijo covid, vojno v Ukrajini in energetsko krizo), prek izvedbenih uredb in strategij (Od vil do vilic …) danes nalagajo evropskim kmetom vedno večje obremenitve ter omejitve, s čimer ogrožajo prehransko varnost v EU. Proti taki politiki se vseskozi aktivno borim v Evropskem parlamentu.
Opozarjam tudi na neprimerno domačo kmetijsko politiko, ki npr. na primeru Nature dodaja še dodatne omejitve na zaščitenih območjih (primer Ljubljanskega barja) prek tega, kar nam predpiše oz. od nas zahteva EU.
Tudi napovedani novi davčni primeži skrbijo kmete, prav tako nekateri povsem nesprejemljivi zakonodajni predlogi vladne koalicije, kot je npr. predlog Zakona o zaščiti živali, ki uvaja t. i. tečajniške inšpektorje, ki bi okoljskim aktivistom iz nevladnih organizacij dal pooblastila inšpektorjev, da bi lahko vstopali v hleve kmetov.
Spremeniti je treba javni diskurz, da so kmetje edini krivec za vse okoljske težave, in jih spodbujati, da ohranijo kmetovanje in s tem povečajo našo sposobnost preskrbe z lastno, kakovostno hrano. Hrana je strateška dobrina, prehranska varnost pa ena ključnih varnosti države, poleg vojaške in energetske.
Ne sme se nam zgoditi to, da se bo zaradi zaostrene okoljske zakonodaje in neprimernega odnosa države do kmetijstva, zmanjšala pridelava hrane v Sloveniji in Evropi, potrošniki pa bodo morali kupovati uvoženo hrano, pri proizvodnji katere se ne bo spoštovalo enakih standardov.
