Na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic rešili že 4000 primerov

Deli novico s tvojimi prijatelji

Leta 2013 je bil ustanovljen Pravni center za varstvo človekovih pravic (PCČP) in včeraj so pravniki centra rešili štiritisoči primer. Od začetka delovanja do danes so pomagali uporabnikom iz različnih pravnih področij, predvsem iz družinskega, upravnega in socialnega prava.

V sklopu brezplačnega pravnega svetovanja na območju posameznih občin, pravniki centra vsako leto pomagajo osebam, ki se v gmoti predpisov, odločb in pravnih pisanj težko znajdejo. Vodja centra Margerita Jurković je povedala, da gre pri nudnju pravne pomoči s strani nevladnih organizacij »za instrument, ki ga sofinancirajo nekatere lokalne skupnosti z namenom, da pomagajo svojim občanom preprečiti škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nerazumevanja prava ali zamude pomembnih rokov.« Na centru ne izvajajo odvetniških storitev in ne zastopajo uporabnikov pred sodišči, ampak nudijo osnovne razlage pojmov ter vodijo uporabnika pri postopkih pred upravnimi organi na način, da se zadeva čim hitreje razreši, v korist uporabnika.

 width=Trenutno PCČP svoje storitve ob sofinanciranju Mestne občine Koper nudi ob ponedeljkih in torkih na Ulici ob velikih vratih 6, vendar si v prihodnje želijo ponovno pomagati občanom tudi na območju Pirana, saj trenutno uporabniki s prebivališčem v Piranu nimajo enostavnega dostopa do pravnika. Pravno svetovanje opravljajo tako osebno v pisarni, prek telefonskega pogovora in prek elektronske pošte. Te se prosilci še najmanj poslužujejo in zajema le 2% delež svetovanja. Prednjači osebno svetovanje v prostorih pisarne (75%), kamor uporabniki pridejo na posvet po predhodnem telefonskem naročilu ob ponedeljkih in torkih. Krajše zadeve in enostavna vprašanja se rešujejo tudi prek telefona (23%).

Med prosilci za brezplačno pravno svetovanje pri centru največji delež predstavljajo brezposelni in upokojenci (več kot 2/3 vseh prosilcev). Najmanj pa je študentov, le nekaj več kot 3%.  Večinoma so od leta 2013 do danes pravniki PCČP obravnavali primere s področja družinskega prava. Teh je dobrih 30 odstotkov. Nekoliko manj, 19 odstotkov je bilo primerov s področja  upravnega prava, ter 17 odstotkov s področja socialnega prava. Sledijo še primeri s področja obligacijskega, stvarnega, delovnega ter izvršilnega prava. V prihodnosti na centru upajo na pridobitev sredstev za omogočanje mobilne pravne pomoči, da bi lahko za nepokretne in starejše osebe uporabnike obiskali na domu.

Največ zadev z družinskega prava je povezanih z ureditvijo razmerij po prenehanju zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. Nemalokrat se pri družinskopravnih razmerjih pojavlja družinsko nasilje ali zgolj spori med bivšima partnerjema. »Pri nasilju je treba poudariti dve stvari – prvič, da se vsi vpleteni zavedamo, da morajo postopki vedno teči v korist otroka, ter drugič, da pri nasilju nikoli ne soočamo žrtve s povzročiteljem nasilja. Žal se v praksi dogaja, da se že teh osnovnih pravil iz nevednosti ali malomarnosti, ne držijo vsi.« Na PCČP se zavzemajo za dvig pravne kulture v lokalnem okolju in s tem namenom izvajajo preventivne aktivnosti v boju proti družinskemu nasilju in trgovini z ljudmi.

Pri svojem delu s centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, upravno enoto, Varuhom človekovih pravic, Društvom Pina in ostalimi nevladnimi organizacijami ter skozi projekt pravnega svetovanja, pravniki centra prepogosto zaznajo različne oblike kršenja človekovih pravic. V izogib nadaljnjim krivicam je njihovo poslanstvo podajanje strokovnih predlogov za izboljšanje zakonodaje in praks. »Žal na slovenskih tleh nevladne organizacije še vedno nimajo dovolj pomena in zato jim primanjkuje moči, da bi hitreje vplivali na spremembe. Na centru verjamemo, da lahko z vključevanjem mladih sposobnih kadrov ta vidik izboljšamo in smo zato pripravljeni trdo delati« je povedala vodja centra. V sklopu projektnega dela vodja centra vzporedno izvaja tudi mentorstvo mladih pravnikov ter študentov prava iz Slovenije in tujine, ki si želijo v poletnih mesecih pridobiti izkušnje pri delu na področju človekovih pravic in nevladništva.