Na referendumu o dodatnih izdatkih za obrambo, morda še o članstvu v zvezi NATO

Po današnji odločitvi DZ, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.

Deli novico s tvojimi prijatelji

DZ je danes s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Soglasno so ga podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda.

Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala Levica, se bo glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Podporniki referenduma so v današnji razpravi izpostavljali, da mora imeti odločitev za dvig obrambnih izdatkov legitimnost, ki izhaja iz podpore državljanov. S tem argumentom so ga podprli tudi v koalicijskih Levici in SD.

V NSi, kjer sicer podpirajo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije, pa so izpostavili, da mora biti ta skrbno načrtovana. Tako so na koncu tudi oni pritisnili za.

Prav tako so na koncu glasove, ki so omogočili razpis referenduma, prispevali v največji opozicijski stranki SDS, ki sicer v razpravi niso sodelovali.

Na drugi strani so poslanci Svobode, ki so referendumu nasprotovali, poudarili, da si želijo, da bi bila Slovenija tudi v prihodnje varna, zato se jim zdi, da mora politika ravnati odgovorno in za to poskrbeti tudi z dvigom proračunskih sredstev za obrambo.

Referendum so podprli tudi Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak, proti pa so bili poslanci Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš.

Poslanska skupina Levica je 6. junija DZ predlagala, naj razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov. Med razlogi za to so izpostavljali predvsem, da o povišanju obrambnih izdatkih ni bila opravljena široka javna razprava. Poleg tega raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov.

Manj kot teden dni kasneje pa je DZ sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ta med drugim uvaja dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP.

Premier Robert Golob se je po tem udeležil vrha Nata, na katerem so se voditelji zavezali k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Golob je koalicijskim partnerjem po vrhu pojasnjeval, da je edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz resolucije.

Predlog odloka o razpisu referenduma bo pripravil odbor DZ za obrambo. Izid posvetovalnega referenduma sicer za poslance ni zavezujoč.

Svoboda s svojim referendumom

Gibanje Svoboda je nato napovedalo, da bodo predlagali posvetovalni referendum o članstvu v Natu.

“Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije,” je na omrežju X sporočil prvak Svobode in predsednik vlade Robert Golob.

Spomnil je, da je odločitev “o novem nesmiselnem referendumu” danes v DZ sprejela “koalicija SDS, NSi in SD”. Svojo referendumsko pobudo pa da bo Svoboda vložila zato, “da se odpravi vsak dvom o resnični volji ljudstva”.

Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.