“Odločili smo se, da izmerimo vsebnost mikroplastike v morju na treh točkah. Prvo vzorčenje smo opravili v punti v Piranu, drugo na sredini Piranskega zaliva in tretje v Savudriji. Vse meritve smo opravili na globini 16 metrov,” nam je pojasnil koprski inovator Hakim El Khiar iz podjetja Aqua Lab Inovations, kjer so za merjenje mikroplastike razvili sistem, ki lahko zelo hitro ugotovi prisotnost mikroplastike v morju. Naprava je pričvrščena na podvodni dron, tako da z njo lahko ugotovijo prisotnost mikroplastike do globine 100 metrov.
“Takoj dobimo koordinate kjer smo vršili monitoring , globino ter temperaturo vode, kjer smo vzorec odvzeli. Naprava prečrpa točno določeno količino vode skozi filter na katerem se zaustavijo delci večji kot 50 mikronov. Pri tem monitoringu smo prečrpali po 25 litrov vode za vsak vzorec. Na disku naprave se zadržijo ulovljeni delci, ki jih nato pod mikroskopom lahko vidimo in preštejemo. Disk lahko pošljemo v laboratorij na nadaljnje raziskave kot so ugotovitev ali gre za plastična vlakna in ali so PE, PP, NYLON,… Ulovili smo tudi nekaj fragmentov organskega izvora, verjetno gre za zelene in rjave alge,” je razložil El Khiar.
Na prvi točki, torej na punti v Piranu so ujeli največ plastičnih vlaken, na drugi točki sredi Piranskega zaliva je bilo manj plastičnih vlaken in več fragmentov alg, na tretji točki pri Savudriji pa je bilo ulovljeno samo eno vlakno in nekaj mikroskopskih organizmov. “Pričakovali smo manjše količine plastike v Piranu,” je dejal El Khiar in pojasnil, da vlakna pridejo v morje iz naših pralnih strojev. Ko operemo perilo, se “izlušči” na milijone majhnih vlaken, ki potujejo po kanalizaciji do mestnih čistilnih naprav.
Čistilne naprave niso narejene, da bi zaustavile plastična vlakna in zato se iz čistilnih naprav vlakna zlivajo v reke, morja.
Mišič in Strel opozorila na mikroplastiko v morju (FOTOGALERIJA)
V slovenskem morju je torej prisotna mikroplastika. “To smo ugotovili zelo hitro, saj smo šele začeli z monitoringom,” pravi sogovornik in dodaja, da se bo potrebno bolj sistematično lotit zadeve. V prihodnje bodo delali meritve na različnih globinah na isti lokaciji, tako bodo dobili bolj natančne informacije. Razvijajo tudi nov sistem za detekcijo, ki jim bo omogočal, da bodo lahko odvzeli večjo količino vode naenkrat in hkrati tudi vzorce vode za ugotavljanje DNK v vodi. Ta način vzorčenja bodo potrebovali biologi za njihove raziskave.
“Načrtujemo nadgradnjo mestne čistilne naprave z napravo, ki bo opravila separacijo plastičnih vlaken že v čistilni napravi. Tako bomo preprečili onesnaževanje morij z plastičnimi vlakni,” napoveduje El Khiar, ki opisuje: “Po vsem svetu vemo, da je veliko plastike (makro plastike) ne vemo pa, da je 40 odstotkov od te enormne količine plastike mikroplastika oz. mikro delci, ki so očem nevidni. S čistilnimi akcijami po vsem svetu se bo verjetno očistilo oceane, žal pa mikroplastike ne moremo več odstranit iz morja, zato je potrebno problem zajeziti na viru. Proizvajalci pralnih strojev se že pripravljajo na vgradnjo filtrov, ki bo zaustavila vlakna predno gre odpadna voda v odtok. Delamo pa tudi na tem, da se nadgradi mestne čistilne naprave.” S projektom WorldSwim bodo opozarjali na ta problem in dokazali, da rešitve obstajajo.
