Na prvem mestu vojne, nato pomanjkanje vode in podnebne spremembe
Še vedno je največ – 61 odstotkov vprašanih – na prvo mesto najbolj perečih trenutnih groženj postavilo oborožene konflikte, v Sloveniji je bilo takšnih 60 odstotkov. Revščino, lakoto in pomanjkanje pitne vode kot grožnjo vidi 50 odstotkov Evropejcev, v Sloveniji 49 odstotkov. Podnebne spremembe kot največjo grožnjo vidi 47 odstotkov vprašanih, v Sloveniji je takšnih 46 odstotkov.
Takoj za njimi so gospodarske razmere, ki jih kot največjo grožnjo vidi 47 odstotkov Evropejcev, v Sloveniji je takšnih 41 odstotkov vprašanih. Razkrajanje demokracije in vladavine prava kot največjo grožnjo vidi 38 odstotkov Evropejcev, v Sloveniji 28 odstotkov vprašanih.
Velika podpora podnebni nevtralnosti EU do leta 2050
Ukrepi in politike EU za boj proti podnebnim spremembam imajo med vprašanimi veliko podporo. Kot kaže raziskava, 81 odstotkov vprašanih podpira cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Oseminosemdeset odstotkov jih ocenjuje, da EU mora ukrepati in med drugim povečati rabo obnovljivih virov energije ter izboljšati energetsko učinkovitost.
Štiriinosemdeset odstotkov jih podpira cilj za povečanje evropske konkurenčnost na področju čistih tehnologij, 75 odstotkov pa jih verjame, da je znižanje uvoza fosilnih goriv ključ do večje energetske varnosti.
Ukrepanje na lastno pest
59 % Evropejcev je odgovorilo, da so v zadnjih šestih mesecih v boju proti podnebnim spremembam ukrepali tudi sami. V Sloveniji je ta delež znašal 74 odstotkov.
Prebivalci sicer menijo, da imajo pri tem največjo moč nacionalne vlade. V EU je takšnih 66 odstotkov, v Sloveniji pa 56 odstotkov. Da ima pri tem odločilno vlogo EU, meni 59 odstotkov vprašanih, v Sloveniji 52 odstotkov. Manj moči pri boju s podnebnimi spremembami pripisujejo posameznikom. Da imajo ti odločilno vlogo, meni zgolj 28 odstotkov Evropejcev, v Sloveniji 29 odstotkov.
39 % Slovencev meni, da so izpostavljeni podnebnim tveganjem
V raziskavi je 38 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so sami izpostavljeni tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami. V osmih državah takšno izpostavljenost čuti več kot polovica prebivalstva, predvsem v južni Evropi, na Poljskem in Madžarskem. Slovenija ni del te skupine, saj se izpostavljeno pri nas počuti 39 odstotkov vprašanih.
Kot še izhaja iz raziskave Eurobarometra, se v povprečju EU 84 odstotkov vprašanih strinja s tem, da je za podnebne spremembe odgovorno človeško ravnanje. Dvainpetdeset odstotkov jih je opozorilo, da tradicionalni mediji ne ponujajo jasnih informacij, 49 odstotkov pa jih je izpostavilo, da težko razberejo, katera vsebina na družbenih omrežjih je zanesljiva, med drugim še kaže raziskava.
