Spletno nakupovanje pri trgovcih zunaj Evropske unije bo predvidoma že čez manj kot dva tedna prineslo nove stroške. S 1. novembrom naj bi začela veljati dodatna pristojbina v višini dveh evrov na posamezno postavko v pošiljki. Ker se bo pri manjših nakupih prištela že obstoječi trievrski carinski dajatvi, se lahko stroški občutno povečajo.
Kupovanje poceni oblačil, gospodinjskih pripomočkov, elektronike in drugih izdelkov na spletnih platformah, kot so Temu, Shein in AliExpress, postaja za evropske potrošnike vse manj ugodno. Evropska unija namreč nadaljuje prenovo carinskega sistema, s katero želi okrepiti nadzor nad blagom iz tretjih držav in zmanjšati razlike med spletnimi trgovci iz EU ter njihovimi konkurenti zunaj nje.
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) bo predvidoma 1. novembra 2026 uvedena nova pristojbina za obdelavo spletnih pošiljk. Znašala bo dva evra na posamezno postavko v pošiljki, pri čemer vrednost celotnega naročila ne bo pomembna.
Pet evrov dodatnih dajatev za izdelek?
Nova pristojbina ne bo nadomestila obstoječih carinskih dajatev, temveč se jim bo pridružila.
Že 1. julija letos je Evropska unija uvedla začasno carinsko dajatev v višini treh evrov za določeno blago v pošiljkah, vrednih največ 150 evrov. Novembrska sprememba prinaša še dodatna dva evra za obdelavo.
To pomeni, da lahko pri posameznem izdelku iz pošiljke, vredne manj kot 150 evrov, skupni znesek obeh dajatev doseže pet evrov. Poleg tega je treba upoštevati še davek na dodano vrednost (DDV).
Pri tem je pomembno, da se dajatve ne obračunavajo nujno zgolj na celoten paket. Trievrska carinska dajatev je vezana na tarifno uvrstitev blaga, nova pristojbina pa na posamezne postavke. Zato lahko naročilo več različnih izdelkov pomeni tudi več obračunanih dajatev.
Kaj to pomeni za spletne kupce?
Predstavljajmo si nakup poceni izdelka v vrednosti deset evrov pri spletnem trgovcu zunaj Evropske unije.
Če gre za pošiljko, za katero veljata obe novi obveznosti, lahko samo carinska dajatev in pristojbina za obdelavo skupaj znašata pet evrov. To je polovica osnovne vrednosti izdelka.
Pri naročilih z več različnimi izdelki se lahko skupni stroški še povečajo, odvisno od njihove tarifne uvrstitve in načina obračuna.
Končna cena bo odvisna tudi od tega, ali so dajatve že vključene v znesek, ki ga kupec plača ob naročilu, oziroma kako jih obračuna spletna platforma ali uvoznik.
Zato ni nujno, da bo kupec ob dostavi vedno moral posebej doplačati. Stroški se lahko odrazijo tudi v višjih cenah izdelkov ali dostave.
Nova pristojbina tudi za dražje pošiljke
Pomembna razlika med obema dajatvama je vrednostna meja 150 evrov.
Trievrska začasna carinska dajatev se uporablja za upravičene pošiljke manjše vrednosti, medtem ko bo nova pristojbina za obdelavo veljala tudi za spletne nakupe, katerih vrednost presega 150 evrov.
Pri dražjih pošiljkah se bodo tako obračunavali carina po veljavni carinski tarifi, DDV in dodatna pristojbina za obdelavo.
To pomeni, da spremembe ne bodo občutili zgolj kupci najcenejših izdelkov, temveč lahko vplivajo tudi na naročila dražje elektronike, oblačil in drugega blaga iz držav zunaj Evropske unije.
Zakaj Evropska unija uvaja nove stroške?
Evropska komisija uvedbo pristojbine utemeljuje z izjemno rastjo spletnega nakupovanja in velikim številom majhnih pošiljk, ki vsakodnevno prihajajo na evropski trg.
Carinski organi morajo pri teh pošiljkah preverjati dokumentacijo, analizirati morebitna tveganja in po potrebi opravljati fizične preglede blaga.
Takšen nadzor zahteva dodatne zaposlene, digitalne sisteme in druga sredstva. Nova pristojbina je namenjena pokrivanju teh stroškov.
Reforma naj bi hkrati prispevala k učinkovitejšemu odkrivanju nevarnih izdelkov, ponaredkov in blaga, ki ne izpolnjuje evropskih varnostnih standardov.
Evropska unija želi tudi zmanjšati konkurenčne prednosti, ki so jih imeli nekateri prodajalci iz tretjih držav zaradi dosedanje carinske ureditve.
Število pošiljk se je že zmanjšalo za 40 odstotkov
Da spremembe vplivajo na spletno nakupovanje, kažejo tudi podatki Finančne uprave RS.
Po navedbah Fursa se je od julijske uvedbe trievrske carinske dajatve število pošiljk iz tretjih držav zmanjšalo za 40 odstotkov.
Gre za precejšen upad, ki kaže na spremembe v toku spletnih pošiljk. Iz samega podatka pa ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kolikšen del zmanjšanja je neposredna posledica novih dajatev in kolikšen drugih dejavnikov.
Z dodatno novembrsko pristojbino bi se lahko nakupovalne navade še spremenile, zlasti pri potrošnikih, ki pogosto naročajo posamezne izdelke majhne vrednosti.
Več odgovornosti za spletne trgovce
Nova carinska ureditev ne prinaša zgolj dodatnih stroškov, temveč spreminja tudi odgovornost za uvoz blaga.
Po pojasnilih Evropske komisije bodo morale spletne platforme in prodajalci iz tretjih držav prevzemati več odgovornosti za pravilno prijavo blaga, carinske obveznosti in izpolnjevanje evropskih standardov.
Od 1. novembra bo obvezna tudi uporaba identifikatorjev izdelkov oziroma oznak PID, ki bodo carinskim organom omogočale natančnejše prepoznavanje blaga.
Gre za del širše reforme evropske carinske unije, ki predvideva tudi vzpostavitev skupnega carinskega podatkovnega vozlišča in novega Carinskega organa EU s sedežem v francoskem Lillu.
Kaj preveriti pred naslednjim naročilom?
Za potrošnike bo najpomembnejše, da pred potrditvijo spletnega naročila preverijo končno ceno in morebitne dodatne uvozne stroške.
Posebno pozornost velja nameniti temu, od kod se blago dejansko pošilja. Samo dejstvo, da ima spletna trgovina evropsko spletno stran ali cene prikazuje v evrih, še ne pomeni, da bo pošiljka odpremljena iz Evropske unije.
Prav tako je smiselno preveriti, ali spletni trgovec carinske obveznosti že vključuje v končno ceno.
Nova pristojbina naj bi se začela pobirati 1. novembra, vendar je Furs ob objavi 15. oktobra opozoril, da mora biti ustrezna delegirana uredba še uradno objavljena.
Za kupce poceni izdelkov iz tretjih držav je sporočilo kljub temu jasno: pri spletnem nakupovanju bo vse pomembnejša končna cena naročila, ne zgolj privlačen znesek ob posameznem izdelku.
