Komisija je na podlagi prijave, prejete v marcu 2022, uvedla postopek glede domnevnih nepravilnostih pri oddaji nepremičnin v zakup za leto 2021 v Občini Izola. Po navedbah prijave naj bi Občina Izola objavila dve Nameri o sklenitvi neposrednih pogodb o zakupu nepremičnega premoženja, pri čemer pa razgovorov s ponudniki oziroma strankami, kot je bilo to predpisano v razpisnih pogojih, ni opravila. Prav tako naj ne bi bilo možnosti pritožbe zoper odločitev Občine Izola.
Po pregledani dokumentaciji je Komisija ugotovila, da je Danilo Markočič kot obravnavana oseba dvakrat deloval na način, ki ni v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravne lokalne skupnosti (ZSPDSLS-1) in pravno dopustnimi cilji, določenimi v Uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravne lokalne skupnosti, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Markočič je namreč s podpisom Namere z dodatnim določilom, v skladu s katerim imajo prednost pri izbiri obstoječi zakupniki predmetnih nepremičnin, privilegiral točno določen sklop ponudnikov in omogočil neenakopravno obravnavo vseh udeležencev v postopku, poleg tega pa v postopku Namere, med katerim je bilo za zakup več zainteresiranih ponudnikov, ni omogočil oziroma izvedel pogajanj med ponudniki o ceni.
Z navedenimi ravnanji je Markočič okrnil tudi ugled občine in vseh njenih uslužbencev, saj bi moral pri opravljanju funkcije zagotavljati zakonitost delovanja Občine Izola v okviru razpolaganja s stvarnim premoženjem občine, pri tem pa posebej zagotoviti uresničevanje načela gospodarnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in preglednosti izvedbe postopkov. Odgovorne osebe občine, še posebej funkcionarji (npr. župani), morajo s spoštovanjem določb ZIntPK zagotoviti, da bodo z integritetnim, zakonitim, odgovornim in transparentnim ravnanjem predstavljale dober zgled, saj se od njih pričakuje posebna skrbnost pri odpravljanju korupcijskih tveganj in pri krepitvi integritete javnega sektorja.
Priporočila za preprečevanje podobnih situacij v prihodnje
Kot je še ugotovila Komisija, Občina Izola v okviru obeh postopkov ni pripravila nobenih zabeležk oziroma zapisnikov glede prejetih ponudb, izvedenih ravnanj, vodenja postopkov oziroma priprave odločitev, čeprav 8. člen ZSPDSLS-1 jasno določa, da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Občina Izola tako v postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem ni sledila načelu preglednosti, s tem pa ni zadostila kriterijem transparentnosti, sledljivosti, preglednosti in preverljivosti dejstev, okoliščin, postopanj in sprejemanj odločitev v konkretnem postopku. Ker bi takšno ravnanje lahko v praksi omogočilo zlorabo objektivnega in nepristranskega ravnanja udeleženih oseb, je Komisija Občini Izola izdala tudi priporočilo za ustreznejše upravljanje zaznanih tveganj.
