»Vedno sem bila zelo glasen in energičen otrok, ki je bil marsikomu prevelik zalogaj (smeh), zato se svojega odraščanja spominjam kot zanimivega in lepega, kdaj pa tudi kaotičnega obdobja. Z umetnostjo sem bila v stiku že od malih nog, saj je bil dedek slikar, starši pa so nam s sestrami velikokrat omogočili obiskovanje različnih kulturnih dogodkov in na splošno podpirali našo radovednost,« pove Lučka Centa, ki je od nekdaj imela podporo staršev v raziskovanju lastne ustvarjalnosti. Omogočili so ji, da je plesala, igrala kitaro in se ukvarjala z različnimi športi. Kasneje, v gimnazijskih letih, pa je ugotovila, da je vizualna umetnost polje, ki jo najbolj zanima in se odločila za vpis na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Tu je kljub mladosti in v želji po razvijanju svojega daru, pokazala neverjetno vztrajnost.
Talent je najprej razvijala v svetu, šele nato doma
»Na Akademijo me dvakrat niso sprejeli, zato sem začela iskati pot do znanja v tujini in se vpisala na študij likovnih umetnosti na univerzi Complutense v Madridu,« pove Lučka Centa, ki ji je bivanje in študiranje v tujini odprlo nova obzorja, predvsem pa veliko pripomoglo k samostojnosti in neodvisnosti. Imela je tudi dovolj časa, da je odkrila, na katerem področju umetnosti si želi razvijati svoj dar.
Med performansom in kiparstvom
»Ukvarjam se s performansom in trenutno delam magisterij iz kiparstva na Akademiji, kjer raziskujem performativnost in delo s telesom prek objektov iz naravnih materialov, ki se odzivajo na gledalčevo prisotnost in gibanje. V svojem delu se ukvarjam z minljivostjo in krhkostjo telesa, percepcijo življenja in odnosom do narave,« pove Lučka, ki se je nedavno vrnila iz Dublina. Tam je bila kot študentka Akademije na izmenjavi na NCAD, vendar ni imela časa za lahkotnost, saj jo je že čakala kopica delovnih obveznosti, zato tudi ni imela veliko časa za proslavljanje nagrade Biennale Internazionale Donna v Trstu, zgolj malce dobre hrane z najbližjimi, potem pa se je že posvetila novim izzivom. »Obeh nagrad sem zelo vesela, saj sta mi potrdili, da se z delom premikam v pravo smer,« pravi Lučka, ki smo jo ujeli ravno v pripravah na premiero perfomansa Zaznavati telo v ljubljanskem Gleju. Njeno delo pa z veseljem spremljata njena starša, novinarka in urednica Barbara Jerman, Urban Centa, dolgoletni član zasedbe Agropop, ter sestra Urška, ki se je tudi posvetila plesu (flamenku) in ga tudi poučuje. »Z obema sestrama sem si zelo blizu in iz leta v leto se bolje razumemo. S starejšo sestro si pri delu pomagava, načrtujeva pa tudi sodelovanje,« je razkrila Lučka Centa, ki sebe opiše kot tipično dvojčico: »Rada se družim s prijatelji, hkrati pa sem rada tudi veliko sama. Rada potujem, hodim v naravo, kjer nabiram najrazličnejše materiale, s katerimi delam, berem, kuham in delam jogo. Navdihujejo me doživetja vsakdana in dovolim si, da me radovednost vodi po svetu. Za zdaj še ne vem, kaj vse si želim doseči, vem pa, da hočem videti ves svet, ga izkusiti in spoznati čim več zanimivih ljudi, s katerimi bi lahko sodelovala in ustvarjala,« sklene simpatična mlada umetnica.
