Država je konec decembra predstavila osnutek Pomorskega prostorskega plana Slovenije. Na dokument, ki ureja dejavnosti vezane na morje in morsko obalo, imajo vse štiri obalne občine več pripomb in predlogov, ki so jih poslale na Ministrstvo za okolje in prostor še pred iztekom roka, konec februarja. Evropska unija sicer pričakuje, da bo dokument dobila v kratkem, a verjetno se to ne bo zgodilo, saj je samo, recimo temu “uradnih” pripomb, kar veliko. Če tem prištejemo še vse, ki so jih, po vsej verjetnosti, dobili od posameznikov, lahko pričakujemo, da bodo imeli pripravljalci kar veliko dela pri usklajevanju dokumenta.
Obalne občine so s skupnim svežnjem pripomb morda želele pokazati pripravljalcem dokumenta na Ministrstvu, da ne gre za reševanje lokalne problematike, ampak za vizijo razvoja, ki je skupna celotni regiji. Pripombe, ki so jih vse štiri obalne občine podale, pa so vezane predvsem na razvoj trajnostnega, zelenega turizma.
Prostorski dokument, opremljen z okoljskim poročilom, ki ga je pripravilo trajnostno naravnano podjetje ZaVita, je prav tako pretežno “zelen”. Tako med ključne usmeritve za razvoj priobalnega pasu, ki po trenutni definiciji v predlogu prostorskega načrta zajema 150 metrov od obale proti morju ter delu kopnega, ki pa ga določijo lokalne skupnosti, spada zagotovitev prostega dostopa do morja in prosti prehod ob obali tako rekoč od Italije do Hrvaške. S sprejemom Pomorskega prostorskega plana želi država tudi prepovedati gradnjo objektov v priobalnem pasu, z izjemo gospodarske javne infrastrukture (v našem primeru bi to bile pretežno zelene površine) ter objektov, namenjenih športu in rekreaciji.
V priobalnem pasu je v duhu trajnostnega razvoja predvideno ohranjanje narave in naravnih vrednot, kot tudi ohranjanje “kulturne dediščine, njeno raziskovanje in predstavljanje javnosti”. Na teh območjih je tudi prepovedana vožnja in parkiranje vozil, tako tistih na obali, kot na morju. To bi pomenilo, da bi bilo prepovedano tudi sidranje ob obali (oziroma na razdalji do 150 metrov od obale), na primer med Izolo in Strunjanom, kjer se je v poletnih mesecih trlo obiskovalcev z vseh morij.
Otok bo?
Kljub nasprotovanju ali pa vsaj pomislekom naravovarstvenikov v priloženem okoljskem poročilu, pa je v dokumentu zapisano, da se “v priobalnem pasu na morju presodi primernost lokacij za morebitno umestitev otoka.” Govora je o izolskem otoku, in to kljub temu, da ga ne najdemo več niti v že skoraj sprejetem občinskem prostorskem načrtu. Kot so zapisali, je “otok mogoče umestiti le pod pogojem, da se pripravijo strokovne podlage, na osnovi katerih bo mogoče presoditi vpliv njegove izvedbe.” Obalne občine so torej na Ministrstvo za okolje in prostor poslale zajetno količino pripomb in predlogov. Veliko poudarka je na vedno večjih težavah s plimovanjem in poplavami in na Občinah so pričakovali, da se bodo v dokumentu bolj proaktivno lotili iskanja možnih rešitev. Temu ni tako, zato predlagajo, da se v okviru proračunskih sredstev RS zagotovi zadostna finančna sredstva za naročilo in izdelavo potrebnih strokovnih podlag in da se priprava le-teh obravnava kot prioritetna naloga. “Nenazadnje, izdelava takšnih strokovnih podlag in ukrepov zahteva tudi potreben čas in strokovno usposobljeno ekipo z ustreznimi znanji za pripravo takih podlag in usklajevanje s posameznimi nosilci urejanja prostora. Ne gre samo za vpliv na kulturno dediščino, temveč tudi za obsežne posege v naravo in v obstoječo komunalno, cestno in drugo infrastrukturo, ki jo bo potrebno predelati ali premestiti,” so zapisali. Pričakujejo tudi, da bi v prostorskem planu zapisali kot skrajni rok za pripravo teh strokovnih rešitev konec leta 2022.
V imenu trajnosti in zelenega
Občine predlagajo pripravljalcem, da prostorski plan še tesneje povežejo z rešitvami iz priloženega okoljskega poročila, kjer je, med drugim, predlagana tudi širitev obstoječih morskih varovanih območji. To naj bi bila območja morja na meji s Hrvaško, na območju izliva reke Dragonje, na območju med rtom Madona do Fiese in razširitev krajinskega parka Strunjan na območje podvodnega grebena pri Ronku. V obrazložitvi so zapisali, da nas direktive evropske komisije o morski strategiji zavezujejo, da trajno zavarujemo 10% morja. “Trenutno zavarovana morska območja v RS pa obsegajo 3% slovenskega morja. Zavod za varstvo narave je že pripravil ustrezne strokovne podlage za zavarovanje dodatnih delov morja in predlagajo, da se ta območja eksplicitno zapišejo tudi v PPP.” Območje med Piranom in Fieso naj bo zaščiteno območje.
Prav tako predlagajo povečanje izhodnega plovnega koridorja iz koprskega pristanišča v jugovzhodni smeri do meje Krajinskega parka Debeli rtič pri Valdoltri, da bi tako izključi možnost plovbe ladij v neposredni bližini varovanih območij. Predlagajo tudi prepoved sidranja ladij, ki priplujejo v koprsko luko v 300 metrskem priobalnem pasu v morju. Zanimivo je, da Pomorski prostorski načrti prepoveduje urejanje obalne promenade pod klifi, med drugim zaradi varnosti. A dejstvo je, da je večina slovenske obale locirana pod takšnim ali drugačnim klifom, Občine pa se sprašujejo, če to vključuje tudi obalno cesto ali pa to velja samo za naravno obalo. To bi namreč pomenilo prepoved urejanja območja obalne ceste, kar pa verjetno ni v interesu države. V isti sapi jih zanima tudi “obratni” proces, torej ali je pod klifi dovoljeno vzpostaviti naravno stanje, v kolikor bi to želeli.
Koliko bark prenese Tržaški zaliv?
Zanimivo je razmišljanje obalnih Občin glede širitve komunalnih privezov in marin, ter vzpostavitvijo pomolov namenjenih potniškemu prometu. Skrbi jih namreč obremenjenost okolja in čeprav se zavedajo, da je privezov vedno manj od prošenj zanje, menijo, da bi bilo najprej potrebno ugotoviti število priveznih mest in s tem dokončno postaviti zgornjo mejo, ki jih slovensko morje še prenese, ne glede na občinske meje. Preprosto povedano, koliko plovil zmore naš del Jadranskega morja. Vprašanje je, kako si bodo razpoložljiva mesta nato razdelili med občinami, a to so verjetno problemi za naslednje generacije.
Koliko imamo obale in koliko morja?
Občine pozivajo resorno ministrstvo, da nujno ažurira uradno razmejitev med kopnim in morjem, saj je to ob skorajšnjem sprejemu PPP že zelo nujen podatek za razmejitev pristojnosti lokalnih skupnosti in države. Na to menda pozivajo že dlje časa. Ob tem pa predlagajo tudi, da se uradno dopolni definicija priobalnega pasu v morju. Predlagajo, da bi ta segal 150 metrov od obale proti morju, saj bi si s tem občine zagotovile pristojnost posegov oziroma urbanizacije ne le obale, temveč tudi morja. Vsaj tistega dela, ki zadeva kopalce.
V svežnju opomb, ki so jih poslali na Ministrstvo, pa se nikakor ne strinjajo z ugotovitvijo, da slovenska Istra “občasno nima vode”. Kot so zapisali, ta dikcija ne povzema realnega stanja, saj vsako leto, od aprila do oktobra, uvažamo vodo s Hrvaške. Zato pričakujejo, da bi se tudi s pomočjo tega dokumenta pridobili prepotrebni vodni viri. Niso pa naklonjeni razsoljevanju, ki je v sedanjem dokumentu omenjeno kot možna rešitev. Kot so zapisali, “je potrebno jasno prepovedati desalinizacijo zaradi nezmožnosti redčenja slanice v slovenskem morju, kot je tudi že sklenila koordinacija županov.” Kot je naše morje omejeno za število plovil, je očitno omejeno tudi za količino soli, ki jo je sposobno porazdeliti in premešati.
Kaj pa posamične pripombe? To so v grobem skupne pripombe, ki so jih občine poslale na ministrstvo. Seveda je lahko kdorkoli poslal pripombe na predlagani prostorski načrt, in za takšno možnost so se odločili tudi na posameznih Občinah. Ti predlogi so sicer nekoliko bolj “interne” narave.
Ankaran
Občina Ankaran, kot so nam povedali, je podala na Ministrstvo za okolje in prostor dodatne pripombe oziroma predloge za dopolnitev, ki se nanašajo predvsem na uskladitev prostorskih ureditev v obalnem pasu z izvedbenim delom Občinskega prostorskega načrta Občine Ankaran in varstvenimi režimi, določenimi z Odlokom o Krajinskem parku Debeli rtič.
Koper
Mestna občina Koper je poleg skupnih pripomb na razgrnjen osnutek prav tako podala samostojne pripombe, ki se nanašajo na določitev meje obale, izvedbo ukrepov in posamezne dopustne dejavnosti oziroma posege v opredeljenih enotah urejanja skupnega prostora. Zapisali so, da so se pripombe, med drugim, nanašale na možnost vzpostavitve več točk pristajanja lokalnega in mednarodnega pomorskega potniškega prometa na celotnem območju od kopališča Žusterna do pristanišča Koper, kot tudi možnost postavitve dodatnih plovkov za sidranje za dnevne priveze, vzdrževanje in nadgradnjo objektov ter druge infrastrukture komunalnega pristanišča, vključno s postavitvijo dodatnih pontonov na območju med Žusterno in glavnim pomolom.
Izola
Občina Izola se je osredotočila na tako rekoč celotno občinsko obalo. Za večji del le-te želijo pridobiti možnost ureditve dostopov v morje in postavitve pomolov za kopalce. Zanima jih tudi, kje je predvidena vzpostavitev pristana za lokalni pomorski potniški promet, saj ni jasno definirano, ali je to ribiški pomol ali tisti sosednji, severni, nekdanji carinski pomol. Ne glede na to, na Občini predlagajo Ministrstvu, da se za namen pomorskega potniškega prometa določita tako carinski pomol, kot pomol pri nekdanji ladjedelnici. Dopustna pa naj bi bila ureditev nove grajene obale za kopanje na območju med nekdanjo ladjedelnico in avtokampom Jadranka. Največ pripomb in predlogov je, po pričakovanju, za območje obalne ceste. Občina Izola predlaga, da bi umestili nove pešpoti in kolesarske poti, brezogljični promet, beri – električna vozila, urejanje obale za kopanje, šport in rekreacijo, postavitev pomolov za kopanje in ploščadi v morju ter postavitev obeležij in objektov za prezentacijo arheološke podvodne dediščine, naravne in kulturne dediščine ter lokalnih tradicij. Pod vodo v Viližanskem zalivu lahko najdemo tako ostanke Rexa, kot tudi temelje rimskega pristanišča.
Piran
Iz Občine Piran so na Ministrstvo poslali predlog, da se med dejavnosti, ki so posredno ali neposredno vezane na morje, vključi tudi navtični turizem in navtiko, ki sta bila iz definicije izvzeta. Predlagajo tudi, da se pojem obalna promenada spremeni v obalna pešpot, saj “gre, vsaj v občini Piran, za obstoječo pešpot, ki je ne nameravamo širiti ali izvesti »avtocesto«. Gre zgolj za vzdrževalna dela in izboljšanja v smislu varnosti, izobraževanja in povezovanja z ostalimi pešpotmi v Izoli, Kopru in Ankaranu,” so zapisali. Ob tem pa želijo vzpostaviti še nekaj območij, kjer bi bilo dovoljeno izobraževanje in usposabljanje na morju, kot tudi prezentacija in konserviranje arheološke dejavnosti.
Aljoša Mislej
