Osamljenost in občutek nemoči sta za marsikoga stalna spremljevalca letošnjega leta, ob praznikih in nadaljevanju omejitev življenja, kot smo ga bili vajeni, pa še toliko bolj. “Nova normalnost”, v kateri naj bi Božič praznovali s svojimi prijatelji ali celo partnerji in družinskimi člani preko ekrana, ne more biti normalnost, ki si jo želimo. Pomemben je dotik, ne ekran. Letošnji prazniki bodo marsikoga naučili, da je bližina dosti bolj pomembna od daril in novih oblačil. In, da potrebujemo objem in poljub.
Albert Einstein je dejal: “Bojim se dneva, ko bo tehnologija prehitela našo človečnost. Takrat bo svet imel samo generacijo idiotov.” Bojim se, da so te dnevi tukaj. Odtujenost zaradi buljenja v ekrane je bila že pred pandemijo kritična in njene največje žrtve prav otroci, nova generacija. Kaj šele sedaj. Vse naše življenje se seli na internet, od tega, da moramo tam nakupovati, do stikov z našimi bližnjimi.
S tem, ko nas mediji vsakodnevno informirajo in dezinformirajo, čedalje bolj raste razdvojenost družbe in nas samih. Brezposelnost, propadanje podjetij, izolacija, doma zaprti otroci, po drugi strani pa huda preobremenjenost zdravstvenih in drugih delavcev, ki v tem času skrbijo za druge, vse to je vzrok za mnoge psihološke stiske. Na eni strani strah, na drugi pa jeza in nemoč narekujejo naše odzive. Zato se, preden koga sodimo zaradi njegovega obnašanja, poskusimo zavedati, da ne vemo kaj ta oseba doživlja v sebi. Dobro je vedeti, da se vedenje človeka v stiski spremeni, odzivi so lahko neracionalni ali celo skrajni, saj se v njem nezavedno aktivirajo mehanizmi za preživetje. Ti se pri nekaterih izražajo na načine, ki so za okolico in za njih same škodljivi ali celo nevarni. Vidimo, da so v hude porastu depresije, nasilje, samomori in odvisnosti, posledice pa bodo dolgotrajne in za marsikoga pogubne. Prišli smo do toočke, ko je težko ugotoviti, če in koliko bodo škodljivi stranski učinki »zdravila« oz. ukrepov prevladali nad koristnimi učinki le-teh.
Nujno potrebujemo novo normalnost, toda ne takšne, kot nam jo prikazujejo mediji, tj. virtualne, na daljavo in brez dotika. Naše slabosti se sedaj kažejo bolj kot kadarkoli prej. Polenili smo se v svojem udobju in v kraljestvu sebičnosti. Vsakodnevna puhlost in nasilje na televiziji, na internetu in celo v igricah za otroke, so nas naredili neobčutljive in otopele do trpljenja drugih ljudi in živali. Kot da se nas ne tiče. No, sedaj se tiče tudi nas. In ne pozabimo: kar sejemo, to žanjemo.
Mnogo se govori in piše, da nam je ta čas podarjen za duhovno rast, za dvig svojih vibracij ter da bo Zemlja prešla v novo dimenzijo, v nov družbeni red. Dvig zavesti je v teh časih še kako nujen, toda kaj sploh je duhovnost? Duhovnost je povezanost z najglobljim bistvom vsega, kar nas obkroža. Duhovnost je tisto znotraj nas, ki se zaveda, da ne obstajajo zgolj materija, dogodki in realnost, kot jih prepoznamo z našimi petimi čuti, temveč da obstaja mnogo več. Biti duhoven ne pomeni biti vedno pozitiven ali celo superioren, temveč preprost, prisoten tukaj in zdaj ter miren. Toda, ali lahko nekdo, ki ne ve, če bo jutri lahko nahranil svoje otroke sedaj razmišlja o duhovni rasti? Ko smo “vrženi” iz cone udobja smo prisiljeni iskati nove rešitve, ki nas pogosto vodijo tudi v duhovno rast. Nič se ne zgodi naključno in v največjih stiskah se rodijo največje stvari. Pokažejo se največje slabosti, toda tudi največje vrline. Ostanimo mirni, a budni in prisotni.
Romina Salvi
naturopatinja Naturopatski center Aureus
gsm: 040 371190
