Z ministrstva za okolje in prostor je so sporočili, da je priprava trajne rešitve za preprečevanje vdora slane vode na območju ankaranske bonifike v teku. Do izgradnje novega sistema ostaja v uporabi začasna zajezitev, ki so jo vzpostavili pred začetkom letošnje namakalne sezone.
Po zadnjih podatkih pristojnih služb začasni ukrep deluje in vzdržuje gladino vode na približno 50 centimetrih. S tem je kmetom omogočen odvzem vode za namakanje.
Slana voda lahko prodira 2,4 kilometra v notranjost
Posebnost ankaranskega obrobnega kanala je njegov spodnji odsek. Na približno 2,4 kilometra dolgem delu od izliva v morje do začasne zajezitve je namreč skladno z veljavnimi prostorskimi in okoljskimi dokumenti predviden prost pretok morske vode.
Voda na tem delu kanala zato ni primerna za namakanje kmetijskih površin. Začasna zajezitev preprečuje, da bi slana voda prodirala še dlje po kanalu, ostala pa naj bi vse do postavitve novega zaporničnega sistema.
Prva faza posegov na strugi je po navedbah ministrstva zaključena, država pa zdaj pripravlja enotno javno naročilo, ki bo zajemalo tako projektiranje kot izvedbo trajne rešitve. Objavo naročila načrtujejo sredi oktobra.
Nova ureditev bo morala izpolniti več zahtev hkrati. Poleg preprečevanja vdora slane vode na kmetijska območja mora omogočiti prehod vodnim organizmom ter zagotavljati ustrezno poplavno varnost.
Težave s slano vodo niso nove
Na težave na območju ankaranske bonifike kmetje in lokalna skupnost opozarjajo že dlje časa. Januarja letos so si območje ogledali tudi predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov skupaj s projektanti načrtovanega državnega namakalnega sistema Ankaranska bonifika.
Takrat so med drugim opozorili na podrte zapornice na kanalu Rižane, zaradi katerih je slana voda vdirala v kanal. Težavo so začasno reševali z nasipom.
Razmere so se dodatno zaostrile februarja, ko je ob obilnih padavinah in visoki plimi voda prestopila bregove ter zalila okoliška kmetijska zemljišča in ogrozila tudi stanovanjske objekte.
Dogajanje je sprožilo spor glede ustreznosti izvedenih del. Občina Ankaran je opozarjala na pomanjkljivosti pri ureditvi kanala in zahtevala dodatne ukrepe, medtem ko so v Luki Koper kot investitorju posegov zavračali očitke, da bi izvedena dela poslabšala poplavno varnost.
Zapornica le del širšega urejanja namakanja
Na ankaranski bonifiki sicer poteka tudi načrtovanje državnega namakalnega sistema. Po načrtih naj bi vodo za akumulacijsko jezero pridobivali iz reke Rižane, projekt pa naj bi dolgoročno izboljšal pogoje za kmetijsko pridelavo na tem območju.
Do izvedbe trajnega zaporničnega sistema bo ključno vlogo še naprej opravljala začasna zajezitev. Po zagotovilih pristojnih trenutno preprečuje nadaljnje prodiranje slane vode in kmetom omogoča namakanje.
