Med glavnimi dogodki 9. tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij je v četrtek, 19. 9. 2024, potekal posvet tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za Kakovost okolja (TSG3) z naslovom »Gradbeni posegi v morju in na morskem obrežju in doseganje dobrega okoljskega stanja morja«. Posvet sta v okviru Tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za kakovost okolja ter Nacionalnega odbora Desetletja oceanov (NODO) zasnovala Robert Turk, predsednik Odbora za okolje in prostor Občine Izola, in prof. Dušan Žagar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v sodelovanju z Javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola ter koordinatorjem Kakovosti okolja EUSAIR, Mitjo Bricljem.
Uvodoma so cilje delavnice predstavili Robert Turk, predsednik Odbora za okolje in prostor OI, Senad Oprašić, EUSAIR koordinator stebra Kakovost okolja, in Helena Sundbald Schäfer iz Generalnega direktorata za regionalni razvoj in mestno politiko Evropske komisije. Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, je predstavil vlogo zavoda pri načrtovanju priobalnega pasu Izola-Koper s finančno pomočjo projekta FP EUSAIR.
Posvet se je nadaljeval z obravnavo naravnih danosti slovenskega morja in morskega obrežja. Predstavnica z Naravoslovnotehniške fakultete oddelka za geologijo Univerze v Ljubljani je predstavila geologijo slovenske obale, pri čemer je poudarila, da je potrebno ob načrtovanju kakršne koli gradnje upoštevati nevarnost pod flišnimi klifi, morebitne kraške votline v apnencu in morebitne prisotnosti žveplenih izvirov. Sledila je predstavitev predstavnika Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki se je osredotočil na biotsko pestrost slovenskega morja in morskega obrežja. Predstavnik Agencije RS za okolje in NIB je spregovoril o dvigu gladine morja in obalnih poplavah v severnem Jadranu. Opozoril je, da verjetnost ekstremnih scenarijev (kot je dvig gladine morja za več kot dva metra) ni zanemarljiva, kar pomeni, da je višja, kot bi si želeli. Dodal je, da bi bile potencialne posledice izjemno obsežne, zato nizka zanesljivost napovedi ne pomeni, da je verjetnost teh scenarijev nizka. V nadaljevanju so se osredotočili na značilnosti gradbenih posegov v morju in na morskem obrežju.
Predstavnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG -UL) je izpostavil, da so v Pomorskem prostorskem planu jasno opredeljene odgovornosti za načrtovanje in upravljanje morja ter obale, usklajeni sektorski interesi in formalizirane obstoječe rabe. Predstavnik FGG-UL je predstavil obremenitve obalnih konstrukcij ob dvigu morske gladine, pri čemer je poudaril, da lahko dvig srednje gladine morja poveča vpliv valov na obalne strukture in obalo. Povečana obremenitev valov na obalne strukture zahteva okrepitev, dvig ali prenovo teh konstrukcij, pri čemer je nujno, da se ustrezni ukrepi sprejmejo v soglasju med prostorskimi načrtovalci, biologi in gradbenimi inženirji. Predstavnika FGG-UL sta se osredotočila na poplavno varnost Pirana v luči podnebnih sprememb. Opozorila sta, da se bo pogostost poplav povprečno podvojila za vsakih deset cm dviga morske gladine, pri čemer ne upoštevamo vplivov vremenskih dogodkov. Ocenjujejo, da se lahko letna škoda v Piranu, ki trenutno znaša 0,68 milijona evrov, v najekstremnejšem scenariju dviga morske gladine zviša na približno 10,2 milijona evrov.
Najbolj ranljivi so stanovanjski objekti, kar bo povečalo finančno breme za prebivalce in lokalno skupnost. Predstavnik društva Morigenos je naslovil izzive podvodnega hrupa z uvedbo “tišjih con”, zmanjšanje hitrosti plovil ter vlaganje v tehnološke inovacije, kot so tišja zasnova in propulzijski sistemi ladij ter vzpostavitev standardov za hrup. Predstavnik NIB je kot ključno izpostavil razumevanje, kje želimo graditi ter kakšne so naše možnosti in omejitve ter poudaril, da je obnova teh habitatov pogosto dražja in zahtevnejša od njihove zaščite. V tem kontekstu je Inštitut za vode RS predstavil analizo zasipavanj podvodnih habitatov na primeru Koprskega zaliva. Zasipavanje habitatov v priobalnem pasu ni sonaravna rešitev. Ladijski manevri nakazujejo dodaten vir zasipavanja zaradi povzdigovanja in premeščanja sedimenta s sredine zaliva na priobalni pas. Opozorjeno je bilo, da vse, kar gradimo v morju ali ob njem, vpliva na njegovo dinamiko, podobo in našo zaznavo prostora. V zadnjem delu posveta so se osredotočili na prihodnost, na ključne smernice in ukrepe za trajnostno gradnjo v morskem in obalnem okolju. Predstavnica ZRS Koper je predstavila izzive pri implementaciji Zakona o obnovi narave. Pozornost je potrebno usmeriti na temeljne razloge za izgubo biodiverzitete, onesnaževanja in podnebnih sprememb ter povezovanje ukrepov s človekovim in družbenim dojemanjem narave.
Ključna priporočila prostorske ureditve, načrtovane s Pomorskim prostorskim planom Slovenije, so zmanjšanje fizičnih in hrupnih vplivov, vzpostavitev con s prilagojenimi standardi glede na značilnosti posameznih območij, sodelovanje pri spremljanju stanja na terenu ter spodbujanje trajnostnega razvoja obalnega območja. Ob koncu posveta je beseda ponovno pripadala Robertu Turku, ki je s svojo predstavitvijo Preobrazbene spremembe pri načrtovanju in izvajanju gradbenih posegov v morju in na morskem obrežju zaključil posvet. Opozoril je na potrebo po drugačnem pogledu na morsko in obalno okolje, ki ga pogosto dojemamo kot prazen prostor, pripravljen za izrabo. Poudaril je tudi nujnost povečanja uporabe znanja o oceanih, od oceanografije in biologije do gradbenega inženiringa, ter povečanja razumevanja in rešitev za upravljanje ekosistemov, ki so podvrženi večkratnim stresorjem.
Drugi dan posveta je bil posvečen 30. obletnici delovanja Medvladne oceanografske komisije v Sloveniji (IOC UNESCO). Ob tej priložnosti so predstavili tudi publikacijo “Zrcala morja: ko se srečata znanost in umetnost”, ki združuje znanstvene dosežke z umetniško vizijo, ki je izšla v okviru projekta EUSAIR Facility Point – Supporting the EUSAIR governance for improved cooperation, ki je sofinanciran iz sredstev Evropske Unije v okviru programa Interreg IPA ADRION 2021-2027. Zaključki sestanka bodo posebej pomembni tudi za celoten Tržaški zaliv, saj je JZP Izola 22. marca 2023 podpisal memorandum »Trieste Memorandum for Sustainability, Energy and the Environment« kot podporno točko za strategijo EU za Jadansko-jonsko makroregijo. Glavni rezultat podpisa memoranduma v Trstu je izmenjava inovativnih strategij, idej ter mnenj, predvsem pa zavedanje o tem, da je okoljsko krizo mogoče premagati le s sodelovanjem. Poleg JZP Izola so memorandum podpisali tudi Posoški razvojni center, regija Emilia-Romagna, Veneto in Furlanija – Julijska krajina, Istrska ter Primorsko-goranska županija s Hrvaške in Dežela Koroška iz Avstrije.
