Popolnoma neodgovorna ravnanja vseh dosedanjih vlad nas lahko prepričajo v to, da politika ne odpravlja naših težav. V čem je glavna težava? Po mojem pri pomanjkanju jasnih strateških političnih ciljev.
Poglejmo primer nakupa teniških igrišč v Portorožu. Nekaj, kar je prebivalce občine Piran razdelilo, kot že dolgo ne. Za ene so teniška igrišča “sveta” zemlja, ki so jo pametni politiki uspeli zadržati v “naši” lasti in nas tako obvarovali pred grabežljivimi tujci. Tisti, ki so glasovali proti nakupu, so razglašeni za izdajalce, po njihovem prepričanju, se jih bo zgodovina tudi zapomnila kot izdajalce. Za druge pa je ta nakup pravzaprav samo reševanje težav enega tajkuna. Dokazil, da je res obstajal drugi kupec, ni videl nihče in o primerni ceni za teniška igrišča se prepirajo posamezniki, ki so daleč od tega, da bi bili nepremičninski strokovnjaki. Poglejmo nekoliko drugače. Če bi bila strategija piranskih politikov, da ne bodo več pustili niti metra zemlje nedomačinom in da za to, da se ohrani naša zemlja v naši lasti, ni pomembna cena, ker je pomemben samo cilj in to je izgnati iz naše občine tujce, špekulante, tajkune itd…, če bi to bila strategija, ki bi jo potrdili na volitvah, ne bi bilo nič narobe. Tako pa se je seveda težko izogniti občutku, da gre za trenutni navdih posameznikov za reševanje nasedlega poslovneža in zato je to situacija, ki je izjemno gojišče za govorice in špekulacije, zakaj je nekdo glasoval tako ali drugače. V vsakem primeru je imel tokrat Gašpar Gašpar Mišič prav, ko je zapisal, da poznamo razvite občine, občine v razvoju in občine z motnjami v razvoju. Glede na redukcije vode, bi lahko na isti način govorili tudi o naši državi.
