Vrednote slovenskega zdravstvenega sistema so predvsem solidarnost, enakost in pravičnost, organizacijsko pa temelji na primarni ravni kot ključni vstopni točki pri razreševanju zdravstvenih težav in vstopu v obravnavo. In prav primarna raven se nam sesuva pred očmi, vzdrževanje stabilnega ravnovesja ni več možno. Zdravniki zapuščajo primarno raven, brez izbranega zdravnika državljani, potrebni oskrbe, ne morejo vstopati v sistem. Kako ukrepati in preseči več kot sedemletno apatijo? Ali je resnično potrebno najprej reševati problem Ljubljane? Mimogrede, delež občanov brez izbranega osebnega zdravnika je tam pod slovenskim povprečjem. Res mi ne preostane drugega, kot da zapojem s Pankrti: »Ljubljana je bulana!« V kolikor spregledam predvolilno potezo, pa pristop spominja na tisto o bogu, ki je najprej sebi uredil brado.
Vztrajna centralizacija vodi v pogubo! Enaka je iskanju izgubljenega ključa pod lučjo, kjer je svetleje in ne na mestu , kjer smo ga izgubili. Zavedati se moramo, da bo do konca desetletja vsled naraščajoče mobilnosti, migracij in koncentracij svetovne populacije v velikih mestih, kar sedem od desetih prebivalcev živelo v urbanih okoljih, ruralna okolja bodo opustošena. Zdravstveni sistemi bodo pred popolnoma novimi izzivi – kako globalne probleme reševati lokalno, kako na večkrat manjši poseljenosti regij zagotoviti kakovostno in varno zdravstveno oskrbo ob upoštevanju temeljnih vrednot in gradnikov sistema. Skratka, z zgodovinskim spominom vseh dosežkov se lotimo reševanja absolutno in relativno največjih problemov z uporabo znanja in previdnostjo prenosa mednarodnih dosežkov. Morda pa pri nas mednarodno priznan pilot (ni projekt) ne bo poletel, samo razburil javnost. Naj spomnim, pred sedmimi leti je takratna ministrica lansirala strokovno podprt projekt reorganizacije dežurne službe in spravila Slovenijo na okope. Strokovna skupina v verjetno primerljivi sestavi pa sedaj ponovno z nožem v mrežo. Zakaj rušiti lokalno, zakaj majati temelje? Počakal bom na uradni predlog, kolumna je že v obrisih. Izhajam lahko iz dosežkov. Desetletja smo iskali kompromisno rešitev dežurne oskrbe na Obali, naredili pomemben korak naprej, a poti žal nismo dokončali. Povezovanje, več mobilnih enot in reševanje na morju so izzivi prihodnosti.
Želim vam obilo smeha in zdravja ter predanega izbranega zdravnika oziroma zdravnico čim bližje domu!
