Dogajanje komedije je postavljeno v Cleveland leta 1934, v čas glamurja, opernih div in zakulisnih spletk. V tamkajšnji operni hiši je vse pripravljeno na vrhunec jubilejne sezone – nastop svetovno znane sopranistke Elene Firenzi. Ko primadona zamuja, se počuti slabo in po osebni drami poseže po uspavalih in alkoholu, operni hiši grozi popoln polom. Da bi rešila večer in ugled ustanove, intendantka v glavno vlogo prepriča svojo neopazno, a pevsko nadarjeno asistentko Jo. Ravno v trenutku, ko Jo stopi na oder, se prava primadona prebudi in odpravi v opero. Od tu naprej se sproži vrtinec zamenjav identitet, preoblek, napačnih ljubezenskih zapletov in vrat, ki se – kot se za bulvarno komedijo spodobi – odpirajo ob najbolj nepravem času.
Kje je primadona? (2022) je sodobna predelava Ludwigove kultne komedije Ti nori tenorji (Lend Me a Tenor) iz leta 1986. Avtor je v novi različici tri ključne moške vloge zamenjal z ženskimi in s tem temeljito prevetril razmerja med spoloma ter samo logiko komedije. Besedilo sicer ohranja klasično strukturo bulvarne farse, a jo osvežuje z drugačnimi čustvenimi odzivi in novim pogledom na like ter njihovo medsebojno dinamiko.
Režiserka Katja Pegan je ob predstavitvi poudarila, da gre za izjemno igralsko zahtevno predstavo. Tempo je hiter, preoblačenj veliko, komični učinek pa temelji na natančnosti in disciplini. Ključno je bilo, da igralci govorijo in igrajo natanko to, kar je zapisano v besedilu, saj le tako komedija zadene svoje bistvo. Posebnost predstave vidi tudi v tem, da gre za relativno novo besedilo, nastalo kot ženska različica Norih tenorjev, pri čemer se ustvarjalci z veliko mero samoironije norčujejo prav iz sveta, ki ga poznajo najbolje – gledališča oziroma, v tem primeru, opernega zakulisja.
Pomembno vlogo v predstavi ima glasba, ki jo podpisuje skladatelj Mirko Vuksanović. Ta je poudaril, da je pri ustvarjanju izjemno užival, saj mu je čas, v katerega je komedija umeščena, zelo blizu. Navdih so mu bila predvsem trideseta leta 20. stoletja, estetika art dekoja ter zvočni svet tistega obdobja, ki ga je skušal subtilno vtkati v vsako skladbo. Korepetitorica Ana Erčulj je izpostavila intenzivne in naporne vaje s Pio Skvarča in Saro Gorše, ki ju je pripravljala na operno petje, ter poudarila veliko razliko med opernim in pop petjem, zaradi česar je bil proces zahteven, a hkrati ustvarjalno izjemno bogat.Vizualno podobo predstave je zasnoval scenograf Marco Juratovec, ki z Gledališčem Koper sodeluje že četrtič.
Ob tem je poudaril veselje, da lahko ustvarja v domačem okolju, čeprav se sicer večinoma posveča filmski scenografiji. Dodal je, da brez odrskega mojstra Franca Kramperška tako impozantna scena ne bi bila mogoča, saj sta oba v njeno uresničitev vložila veliko ur natančnega in fizično zahtevnega dela. Za kostumografijo je poskrbel Alan Hranitelj, svetlobno podobo je oblikoval Jaka Varmuž, prevod besedila podpisuje Tina Mahkota, lekturo Martin Vrtačnik, asistenta režije pa sta Renata Vidič in Igor Štamulak. Igrajo Lara Jankovič, Pia Skvarča, Rok Ličen, Sara Gorše, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Mak Tepšić in Mojca Partljič.
Datumi predstav: 21., 22., 23., 24., 26. in 27. januar
Vedno ob 20.00 Kje je primadona? je duhovita, natančno izpeljana in igralsko razkošna komedija, ki potrjuje, da Gledališče Koper ostaja eden osrednjih slovenskih prostorov za sodobno uprizarjanje klasične bulvarne komedije – takšne, ki hkrati zabava, preseneti in z veliko mero samoironije nastavlja ogledalo tudi samemu gledališču.
