Kot so na vladni spletni strani zapisali v obrazložitvi, je v skladu z resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 za učinkovito upravljanje javne zdravstvene službe nujno potrebno načrtovanje kadra. “Zagotavljanje zdravstvenega kadra je namreč ena od prioritet v skrbi za stabilnost sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali.
Prosta migracija delovne sile znotraj EU in nizka imigracija zdravstvenih delavcev iz držav izven EU ne zadoščata za ustrezno rast števila zdravnikov. Poleg tega se potrebe po kadrih večajo tudi zaradi demografskih in epidemioloških sprememb, razvoja medicinskih tehnologij ter personalizirane medicine, poudarjajo na vladi.
Število prijavljenih bistveno presega razpisana mesta
Izpostavljajo, da iz javnih evidenc vsakoletnega razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe izhaja, da število prijavljenih kandidatov za študij medicine bistveno presega število razpisanih vpisnih mest. Vlada je zato sprejela odločitev, da ugodi prošnji primorske univerze za podporo pri vzpostavitvi medicinske fakultete. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in ministrstvo za zdravje bosta zagotovila podporo pri razvoju novega študijskega programa, so še napovedali.
Novogradnja Fakultete za vede o zdravju v Izoli
Vlada bo v okviru že obstoječega investicijskega projekta novogradnja UP Fakultete za vede o zdravju, ki so ga marca uvrstili v veljavni načrt razvojnih programov 2024-2027, dodatno dodelila sredstva za nabavo specifične laboratorijske opreme za izvajanje medicinskih raziskav oziroma laboratorijskih vaj, da bo objekt primeren tudi za izvajanje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju medicine, so zapisali v sporočilu.
Predvideni novi študijski program bo financiran v skladu z veljavno zakonodajo in strategijami v času njegovega prvega razpisa za vpis. Univerza na Primorskem bo nov magistrski študijski program začela izvajati v študijskem letu 2027/2028.
Dela bodo začeli v času te vlade in pričakuje se 100 novih vpisnih mest, je v torek zatrdil Golob. “To je najboljši možen odgovor, kako bomo povečali dostopnost – da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov,” je poudaril.
Na Zdravniški zbornici Slovenije medtem menijo, da se ob Golobovi najavi postavlja vprašanje, kje bodo vsi ti študenti opravljali vaje in pridobivali praktične izkušnje, ki so “neprecenljive za bodoče zdravnike”.
Le dve univerzitetni bolnišnici
V odzivu so poudarili, da medicinsko izobraževanje zahteva obsežno praktično delo, ki se običajno izvaja v univerzitetnih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. V Sloveniji imamo trenutno le dve univerzitetni bolnišnici, in sicer univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor. Primorska univerzitetne bolnišnice nima, zato trenutno nima ustreznih pogojev za izvajanje potrebne klinične prakse za študente, poudarjajo.
“Prav tako si želimo, da bi bili pogoji za delo zdravnikov v Sloveniji boljši, saj bi na ta način mlade zadržali v Sloveniji in jih privabili na specializacije, za katere trenutno ni dovolj interesa. Z izboljšanjem delovnih pogojev in infrastrukturnih zmogljivosti bi lahko povečali privlačnost zdravniškega poklica v tistih specialnostih in na tistih delovnih mestih, kjer jih najbolj primanjkuje,” so še zapisali.
Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je po Golobovi napovedi za časnik Večer pojasnil, da o tretji fakulteti prvič sliši. “Nas ni nihče nič vprašal niti nas ni obvestil. Ne vem, če je to pametno, saj že zdaj primanjkuje pedagoškega kadra, ki si ga bomo potem kradli,” je dejal.
Tudi dekan mariborske medicinske fakultete je bil po poročanju Večera nad novico presenečen. Pojasnil je, da o tem niso nikoli razpravljali na strateškem svetu, katerega član je. Hkrati je poudaril, da fakulteta ni zgolj prostor, temveč potrebuje tudi ustrezen kader. “Obe obstoječi fakulteti bi, ob ustrezni prostorski širitvi, zlahka sprejeli dodatnih sto študentov, a mariborski država ni pripravljena zagotoviti niti sredstev za zemljišče,” je poudaril.
