OPN Piran: “Niti centimeter kmetijskih zemljišč se ne bo spremenil v stavbno in obratno”

Piranski župan Andrej Korenika je na torkovi novinarski konferenci naštel pravne in vsebinske zaplete v zvezi z Občinskim prostorskim načrtom (OPN), ki so se v Piranu zvrstili od leta 2007, ko je prvi sklep o začetku postopka sprejel župan Tomaž Gantar, do decembra 2022, ko je sam prevzel vodenje občine.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Ker je ob nastopu njegovega mandata že začel veljati nov Zakon o urejanju prostora se je piranski župan Andrej Korenika odločil, da postopek sprejema OPN Občina Piran začne znova na podlagi novega zakona, s čimer pa ni razveljavil do takrat že opravljenega dela. Vse strokovne podlage in študije, ki so bile izdelane pri pripravi prejšnjega osnutka OPN, bodo torej uporabljene tudi v novem postopku.

“Moj načrt je bil, da gremo v nov OPN brez bremen preteklosti in pravnih zmešnjav, ki sem jih podedoval. Želel sem si res odkrit in temeljit pogovor o tem, kaj si kot skupnost želimo v prostoru in da gremo naprej na podlagi čim širšega konsenza in da na koncu, tako kot se za Piran spodobi, OPN potrdimo še na referendumu. Žal ta načrt ni bil sprejemljiv za ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je občinam, ki OPN ne bodo sprejele do oktobra 2026, zagrozilo z zelo ostrimi sankcijami,” pravi župan.

Kot je pojasnil Korenika, so jih opozorili, da se rok izteka, in da po izteku tega roka v občini Piran ne bo več možno izdajati gradbenih dovoljenj, niti za javne infrastrukturne projekte: ceste, kanalizacijo, vodovod, da ne bodo imeli več dostopa do evropskih sredstev, da ne bo več prometa z nepremičninami, ker ne bo pravne podlage za izdajo lokacijskih informacij in da se tudi sam kot župan občine brez OPN izpostavlja denarnim globam, predvsem pa, da bo država občini odvzela pravico do urejanja svojega prostora in kar sama sprejela OPN. “Prišli smo v situacijo, ko je postalo bistveno bolj pomembno, da OPN imamo čimprej, kot to, kakšen OPN imamo,” pravi župan.

Obstoječ dokument o OPNju bodo preslikali v novega

Na podlagi izkušenj ostalih občin in po pogovorih z ministrstvom je občina ugotovila, da je edina pot do OPN v predpisanem roku preslikava obstoječega stanja v nov dokument.

“Ker bi vsaka, tudi najmanjša sprememba sedanjega stanja postopek avtomatično podaljšala za več let, oziroma tako dolgo, da bi nam OPN vzela država, občina zato ne bo predlagala nobene spremembe namembnosti. Ne bo dala svojih predlogov, niti predlogov občanov. Niti centimeter kmetijskih zemljišč se ne bo spremenil v stavbno in obratno. Niti ene same spremembe ne bomo predlagali, da 25 različnim nosilcem urejanja prostora ne damo možnosti, da jim dajo negativno mnenje,” je pojasnil in izrazil upanje, da bodo vsi deležniki razumeli, kako pomembno je, da občina najprej dobi OPN in vsebinsko razpravo o prostoru in namembnosti zemljišč opravi po sprejetju tega dokumenta.

V Piranu začenjajo sprejem občinskega prostorskega načrta