Oskarjevca navdušena nad obalnim biserom

»Videl sem že dobršen del Amerike in Evrope, toda pri vas v Piranu je res čudovito!« je potem, ko si je ogledal Piran in občudoval Tartinijevo hišo navdušeno vzkliknil Mark Ulano, dobitnik oskarja za zvok legendarnega filma Titanik. Navdušenje je z njim delil še en hollywoodski velikan Michael Minkler, ki ima v svoji vitrini pozlačene kipce za Titanik, Vojno zvezd in Chicago. Zvezdnika sta v Piran prišla na povabilo Turističnega združenja Portorož, sicer pa svoje bogato znanje prenašata dalje na International Sound & Film Music Festivalu v Pulju, kjer je Minkler tudi dobil nagrado za življenjsko delo.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Čeprav večina Američanov nima potnega lista in vse življenje ne zapustijo meja ZDA, sta Ulano in Minkler ne samo vrhunska mojstra svojega poklica, temveč svetovljana, ki dobro poznata ne samo svojo domovino, temveč tudi Evropo. V Piranu sta bila sicer prvič in ju je povsem očaral. Z užitkom sta se sprehajala po  ozkih ulicah in občudovala zgradbe, se družila z novinarji v očarljivi Tartinijevi hiši in dan zaključila ob vrhunski kulinariki v s slovito Michelinovo zvezdico ozaljšani restavraciji COB v Portorožu.

»Zadnja leta živim v Umbriji v Italiji, ki je, kot vidim, tesno povezana s Slovenijo. Navdušuje me, da imajo ljudje podoben odnos do kulture. Organizatorjem sem zelo hvaležen, da so mi pokazali Piran, saj se že vse življenje zelo rad učim in spoznavam nove stvari,« je zaupal Mark Ulano, sin zelo znanega tolkalista Sama, zaradi katerega mu je bila v zibelko položena ljubezen do glasbe. Od malega se je družil s slavnimi hollwoodskimi imeni, zato je bilo njegovo ukvarjanje z glasbo in zvokom nekako logična posledica gnezda, v katerem je zrastel. Svojemu delu se posveča z vso strastjo, z zvokom poskuša pripovedovati zgodbe in nevsiljivo podpreti film. Mark je že kot najstnik prejel nagrado Kodak Young Filmmakers Award in druge. Potem pa je njegova kariera zasijala kot komet – podpisal se je  pod številne filme, napisal je na desetine člankov, z veseljem pa se odzove povabilom na delavnice o »storytellingu« po celem svetu. »Poleg filma in zvokov (četrt stoletja sem sodeloval s Quentinom Tarrantinom), je moja velika strast Italija. Intenzivno se učim jezika in že kar nekaj časa živim v starinski hiši iz 16. stoletja v Umbriji,« je navdušeno pripovedoval Ulano, ki mu zlepa ne zmanjka navdihov in novih projektov.

Mark Ulano in Aleksander Valentin foto Ekaterina Donetskaia
Mark Ulano in Michael Minkler sta obisk pričela z vodenim ogledom Pirana, obiskom Tartinijeve hiše in sprejemom pri podžupanu Občine Piran Christianu Polettiju, ki je gostoma predstavil Piran kot Tartinijevo mesto. V rojstni hiši slavnega skladatelja in violinista sta si ogledala Dvorano vedut in zbirko ohranjenih predmetov, tudi Tartinijevo violino.

Kljub temu da je že prekoračil sedemdeseto leto in da je za njim več kot 40 let trajajoča izjemno uspešna kariera na filmu,  v kateri je psotavil tehnološke standarde filmskega zvoka, ima hollwoodska legenda in dobitnik treh oskarjev Michael Minkler vedno kopico asov v svojem žepu in projektov, ki bi jih želel še uresničiti. Njegova filmografija je zares osupljiva, saj je sodeloval pri filmih kot so Vojna zvezd, JFK; Chicago, Disneyjevi Lepotici in zver ter mnogih drugih. Z Ulanom sta bila nominirana za  oskarja v filmu Bilo je nekoč v Hollywoodu. »V filmu je ves čas nekaj novega, ko se je treba učiti in se prilagajati novim tehnologijam. Zdaj nam vsem veliko sivih las povzroča ‘streaming,’ ki je prava revolucija v filmski industriji. Pretočne vsebine spreminjajo navade ljudi in obiskovanje kinematografov, posledica vsega tega pa je strmoglavljenje honorarjev. Zato podpiram stavko,« je pvedal  Minkler, ki je v Piran prišel s svojo ženo.

Michael Minkler s soprogo med sprehodom po Piranu foto Ekaterina Donetskaia

V Pulju pa sta imenitna gosta predavala udeležencem Film Music Festivala, ki je po številu prijavljenih filmov največji festival filmske glasbe in zvoka na svetu, hkrati organizatorji zelo trudijo, da festival ne izgubi istrskega pridiha, na katerega so ponosni. Zato so želeli, da slavna gosta okusita vsaj ščepec tega pridiha.