Kot kaže primer dobre prakse v hrvaški Istri, so namreč zadrževalniki, kakršen je akumulacijsko jezero Butoniga, najbolj učinkovit ukrep, ki nudijo odgovor tako za obdobja, ko je vode preveč, kot tudi za čas, ko je je premalo.
Suše in poplave
Sodelujoči strokovnjaki s področja odvodnjavanja in namakanja, vodooskrbe in podnebnih sprememb so namreč v sklopu dvodnevne konference o podnebnih spremembah in oskrbi z vodo Istre večkrat izpostavili, da bo pri vseh nadaljnjih načrtovanjih rabe vodnih virov treba upoštevati podnebne spremembe in ekstremne vremenske pojave, kot so suše in poplave, ki postajajo stalnica oziroma se bodo v prihodnje še stopnjevale. Problem prestavlja tudi dvig morske gladine in s tem povezani meteorološki pojavi, kot visoke plime, ki ogrožajo nižjeležeča obalna območja. V Istri je še posebej zaskrbljujoče tudi dejstvo, da z dvigom morske gladine vpliv slane vode sega bistveno globje v zaledje vodotokov v regiji in predstavlja že skrb vzbujajoče stanje, ki ogroža plitve vodonosnike vodnih virov za oskrbo s pitno vodo v regiji.
Pomen regijskega sodelovanja
Strokovnjaki, ki so se udeležili dvodnevne konference, so si bili enotni, da je pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo treba nadaljevati regijsko sodelovanje, ki je na območju Istre prisotno že desetletja. Vzpostavljene so namreč povezave med glavnimi vodooskrbnimi sistemi v regiji, ki povezujejo pomembnejše vodne vire in zagotavljajo nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v izrednih razmerah. Tak sistem je v trenutnih razmerah še vzdržen in učinkovit, dolgoročno gledano, pa je učinkovitost takega pristopa vprašljiva in bo nujno potrebno prilagajanje novo nastalim razmeram, nadaljnje medregijsko sodelovanje ter reševanje in naslavljanje težav vodooskrbe.
Na konferenci se je vse bolj izkazala potreba po implementaciji velikega zadrževalnika oziroma več manjših zadrževalnikov, ki so se v hrvaški Istri izkazali kot učinkovit ukrep, tudi na območju slovenskega dela Istre.
Sicer so pri upravljanju z vodnimi količinami v vododeficitarnih območjih izpostavili še možnost ponovne rabe že prečiščene vode, ki se trenutno praviloma odvaja v odvodnike z izlivom v morje. V kolikor je stopnja čiščenja komunalne vode ustrezna glede na ponovno rabo, bi lahko te vodne količine uporabili pri namakanju kmetijskih površin ali tudi bogatenju podtalnice, predvsem na območju nižjeležečih vodnih virov, ki so v vplivu nihanja morske gladine.
Različne rešitve
Na konferenci so med drugim prišli do zaključka, da za oskrbo Istre s pitno vodo stroka ponuja različne rešitve, zdaj pa so na potezi odločevalci, ki bi po desetletjih iskanja vodnega vira, naposled morali določiti in implementirati te rešitve, da zagotovijo trajnostno oskrbo s pitno vodo za prihodnje generacije.
S tem namenom bodo z zaključki konference seznanili vlado, pristojne službe in ministrstva ter javnost, ki mora biti obveščena glede dogajanja v prostoru in seznanjena z odločitvami o nameravanih posegih v prostor ter samim potekom izvajanja.
Oskrba s pitno vodo: »Čas je, da preidemo k dejanjem« (FOTO)
