Peter Bolčič je bil na caminu v Španiji in na Portugalskem že štirikrat. Nazadnje je konec septembra letos v desetih dneh prehodil približno 300 kilometrov. Podobno izkušnjo želi ponuditi obiskovalcem koprske občine: dolžina poti bi bila približno 100 kilometrov, pet do sedem dni hoje, spoznavanja dediščine in postankov pri domačih ponudnikih. »Koprski camino bi zagotovo pomembno prispeval k turizmu v Slovenski Istri. Pohodniki bodo v naših vaseh prespali, jedli in kupovali domače izdelke. Z obiski spomladi in jeseni bomo podaljšali sezono ter odprli dodatne priložnosti za delo na podeželju,« je prepričan Bolčič.
Iz Španije in Portugalske v Slovensko Istro
Zakaj? Ker je bil sam del te zgodbe o uspehu: »Prehodil sem različne poti, dvakrat po Portugalskem pa v Franciji, enkrat sem premagal t.i. Primitivo. Povprečno sem na vsaki prehodil dobrih 300 kilometrov, za kar sem potreboval 10 do 12 dni. Vrnil sem se poln prijetnih izkušenj.« Kar ga na teh poteh najbolj navdušuje, so pristne vezi s pohodniki in domačini ter njihova izjemna iznajdljivost: »Ni mesteca, vasi, zaselka ob poti, kjer ne bi imeli prebivalci vsaj kakšno dejavnost, namenjeno pohodnikom in romarjem. Od domače hrane, prodaje lokalnih pridelkov, spalnih nastanitev, trgovinic do pralnice, kolesarnice, možnosti prevoza, dovoza manjkajočih stvari, oskrbe ali zdravniške pomoči in še kaj. Da o prelepi naravi in pokrajini niti ne govorim.«
Ob vsem tem se mu je utrnila zamisel, da bi podobno doživetje lahko prenesli v Slovensko Istro. Kjer je, denimo, koprska občina že vzpostavila 12 pohodnih poti (več na visitkoper.si/pohodnistvo), primerno rešitev Bolčič med drugim vidi tudi v povezovanju nekaterih točk teh poti v koprski camino, ki bi mu dal naziv Camino sv. Nazarija. S startom v Kopru, trasa bi vodila po že obstoječih in varnih peš poteh, makadamskih poteh, lokalnih cestah in planinskih poteh. Če se vrnemo v Španijo in na Portugalsko, je moč z nekaj številkami utemeljiti, zakaj je lahko tovrstna ponudba zgodba o uspehu.
Camino prinaša milijone evrov in podaljšuje turistično sezono
Španski in portugalski mediji veliko poročajo o t.i. Camino de Santiago, ki vodi proti Santiagu de Compostela v Španiji. Tudi v Sloveniji sledimo številnim zgodbam Slovenk in Slovencev, ki so se podali na to fizično in duhovno preizkušnjo. Podatki razkrijejo neverjetne številke: samo v zadnjem desetletju se je več kot podvojilo število evidentiranih romarjev. Leta 2015 jih je potrdilo o opravljenem romanju prevzelo približno 263.000, leta 2025 pa skoraj 531.000. Podatek zajema vse poti skupaj, tudi portugalske, ter različne načine romanja; ni zgolj število pohodnikov po Španiji.
Analiza španske zveze združenj prijateljev Camina je skupno porabo romarjev leta 2015 ocenila na 272,4 milijona evrov, vključno s pripravami in prevozom. Od tega so med potjo porabili približno 169,6 milijona evrov. Tudi portugalski del poti prinaša oprijemljive koristi. Po raziskovalni oceni, o kateri je poročajo tuji mediji, je več kot 123.000 romarjev leta 2022 na Portugalskem porabilo več kot 16 milijonov evrov. Dnevno porabo romarja ocenjujejo na najmanj 40 evrov. Časniki opisujejo odpiranje prenočišč, pralnic, izposojevalnic koles in prevozov nahrbtnikov. Ponudbo dopolnjujejo vodeni ogledi, degustacije in izleti. Romarji pomagajo polniti nastanitve tudi jeseni.
2,4 milijona evrov turistične porabe ter 25.000 nočitev
Če zgodbo preselimo v Slovensko Istro oz. v koprsko občino, bi hipotetičnih 5.000 pohodnikov letno, ki bi na Caminu sv. Nazarija ostali šest dni in dnevno porabili okoli 80 evrov, ustvarilo približno 2,4 milijona evrov turistične porabe ter ob petih do šestih prenočitvah 25.000 do 30.000 nočitev. Ob poenostavljeni predpostavki 15-odstotne čiste marže bi skupni dobiček ponudnikov znašal približno 360.000 evrov.
Začetna ponudba že obstaja, med možnimi partnerji so številni ponudniki v koprskem zaledju, denimo kmetija Pri Vovku v Ospu, Vila Robida v Črnem Kalu, Hiša Lucija in Gostilna Švab v Hrastovljah ter kmetija Jakomin v Kubedu. V nadaljevanju bi bilo mogoče preveriti sodelovanje s Kozlovičevimi v Truškah, Rdečo pravljico in Karjolo v Marezigah, Domačijo Butul na Manžanu, kmetijo Tonin v Pučah, kampom Supot v Koštaboni in apartmaji Santomas v Šmarjah pa Tumovo kočo na Slavniku. Paket bi lahko povezoval prenočitev, zgodnji zajtrk, malico za na pot, večerjo in prevoz prtljage. Dodatne priložnosti bi bile pri vodenju, pralnicah, degustacijah in obiskih oljarn ter vinskih kleti ter z ogledi kulturne dediščine.
»Koprski Camino sv. Nazarija bi torej lahko pomembno prispeval k razvoju turizma v slovenski Istri. Z obiski spomladi in jeseni bi podaljšali turistično sezono, domačinom pa odprli dodatne možnosti. Želim si, da bi pot povezala naše vasi in ponudnike ter ustvarila priložnosti tudi za mlade, ki bi radi delali in ostali na podeželju,« na glas razmišlja Bolčič. Prvi koraki projekta so določitev trase, dogovori s ponudniki in župnijami ter načrt označevanja, vzdrževanja in promocije, v čemer ne vidi pretirane porabe časa in denarja.
Pot, poimenovana po koprskem zavetniku
Pot bi ime dobila po svetem Nazariju, zavetniku Kopra in prvem koprskem škofu, ki naj bi bil imenovan leta 524. Po izročilu je izviral iz Boršta v koprskem zaledju, zato njegova zgodba povezuje podeželje in mesto, njegov praznik pa obeležujejo 19. junija. Poimenovanje bi poti dalo lokalno prepoznavnost ter jo povezalo z duhovno in kulturno dediščino območja, meni Bolčič: »Ime Camino sv. Nazarija predlagam zato, ker želim, da ime poti izhaja iz naše zgodovine. Pohodnikom bi poleg istrske pokrajine in domače ponudbe približali tudi zgodbe naših vasi in kulturno dediščino. Smiselno bi bilo razmisliti o vključitvi Boršta in zaključku poti pri koprski stolnici.« Če bi dodali še spoznavanje sakralne dediščine, so med možnimi postanki kapelica sv. Nazarija pri Borštu, cerkve sv. Kancijana v Truškah, sv. Križa v Marezigah, sv. Kozme in Damijana v Koštaboni ter sv. Mihaela v Krkavčah. Različica skozi Kraški rob bi lahko vključila Sveto Trojico v Hrastovljah, sv. Štefana v Zanigradu, sv. Heleno v Podpeči in sv. Valentina v Črnem Kalu. Izbor bi prilagodili varni trasi in razpoložljivim prenočiščem.
»Camino sv. Nazarija bi predstavili na koprskem turističnem zemljevidu ob že označenih 12 pohodnih poteh. Dodali bi večdnevni program z etapami, prenočišči in prehrano, da bi obiskovalec celotno pot lažje načrtoval,« se še glasi Bolčičev predlog.
