Petrol je v prvih devetih mesecih leta 2026 prihodke povečal za 18 odstotkov, na 5,3 milijarde evrov. Toda višji prihodki niso prinesli tudi večjega dobička. Ta je na ravni skupine znašal 106,4 milijona evrov, kar je 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Slabši je bil tudi rezultat iz poslovanja, ki se je zmanjšal za 16 odstotkov, na 144,4 milijona evrov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je dosegel 224,7 milijona evrov oziroma osem odstotkov manj kot leto prej.
Več prodanega goriva, a manj zaslužka
Podatki kažejo, da se Petrol ne sooča s pomanjkanjem povpraševanja. Skupina je v devetih mesecih prodala 3,08 milijona ton goriv in naftnih derivatov, kar je dva odstotka več kot lani. V Sloveniji se je prodaja povečala za šest odstotkov, na trgih jugovzhodne Evrope pa za devet odstotkov.
Kljub temu v podjetju opozarjajo, da se zaradi načina določanja maloprodajnih cen večja prodaja ne odraža nujno v boljšem poslovnem rezultatu.
Posebej problematičen je bil letošnji marec, ko so geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu povzročile hitro rast nabavnih cen goriv. Zaradi razlik med cenami v Sloveniji in sosednjih državah se je povpraševanje močno povečalo.
Petrol je marca na slovenskem trgu prodal kar 39 odstotkov več goriva kot v istem mesecu lani. Ker je moral del dodatnih količin kupovati po višjih cenah, je po lastnih navedbah samo v tem mesecu pri prodaji goriv in derivatov v Sloveniji ustvaril 27,5 milijona evrov izgube iz poslovanja.
Bodo nekateri bencinski servisi zaprli vrata?
Največ pozornosti je ob objavi rezultatov vzbudilo opozorilo vodstva Petrola, da bi lahko podjetje poseglo po ukrepih, ki bi vplivali tudi na kupce.
Predsednica nadzornega sveta Vesna Južna je pojasnila, da je družba že pripravila protokol ravnanja za primere, ko posamezna prodajna mesta poslujejo nerentabilno.
Če se pogoji ne bodo spremenili, bi lahko Petrol na določenih lokacijah omejil točenje goriv ali zaprl posamezne bencinske servise.
Za zdaj ni znano, katera prodajna mesta bi lahko bila vključena v morebitne ukrepe in kdaj bi jih podjetje začelo izvajati.
V Petrolu poudarjajo, da sedanja ureditev po njihovi oceni ne omogoča dovolj hitrega prilagajanja maloprodajnih cen spremembam nabavnih stroškov. Čeprav je država obdobje za določanje reguliranih cen skrajšala s 14 na sedem dni in zvišala dovoljene marže, v družbi menijo, da spremembe niso odpravile temeljnih težav.

Od Slovenije in Hrvaške zahtevajo več kot 237 milijonov evrov
Spor glede regulacije cen goriv ni omejen zgolj na javna opozorila. Petrol je proti Sloveniji vložil dve odškodninski tožbi, prvo v višini 106,9 milijona evrov in drugo v višini 70,3 milijona evrov.
Poleg tega je Petrolova družba na Hrvaškem proti tamkajšnji državi vložila tožbo v vrednosti 60 milijonov evrov.
Skupna vrednost zahtevkov tako znaša 237,2 milijona evrov. Gre za zahtevane odškodnine, ne za zneske, za katere bi bilo že odločeno, da jih morata državi plačati.
Leto bodo predvidoma končali pod načrti
V Petrolu pričakujejo, da bodo leto 2026 zaključili s približno 15 odstotkov nižjim EBITDA, kot so sprva načrtovali. Ocenjujejo, da posledic spomladanskih razmer na trgu goriv in regulacije cen na Hrvaškem do konca leta ne bodo mogli v celoti nadomestiti.
Ob tem skupina nadaljuje vlaganja. V prvih devetih mesecih je neto investirala 83,6 milijona evrov, kar je 39 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani.
V podjetju napovedujejo nadaljnje obvladovanje stroškov in izboljševanje učinkovitosti poslovanja, hkrati pa vztrajajo pri zahtevi po sprostitvi cen naftnih derivatov.




