Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je 19. novembra v javno obravnavo poslalo paket predlogov zakonodajnih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Med osrednjimi novostmi je uvedba pripravljalnic za učence, ki ob vstopu v slovenski osnovnošolski sistem še ne obvladajo dovolj slovenskega jezika.
Po predlogu novele zakona o osnovni šoli bi se ob vključitvi učenca najprej ugotovilo njegovo znanje slovenščine. Na podlagi ugotovitev bi se določila ustrezna oblika vključevanja v izobraževanje.
Učenci, ki jezika še ne bi obvladali v zadostni meri, bi se vključili v pripravljalnice, namenjene intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju slovenske kulture.
Pripravljalnice bi lahko potekale tudi na drugih šolah
Predlog predvideva, da bi se pripravljalnice lahko izvajale tudi na drugi osnovni šoli, ne nujno na tisti, v katero je učenec vpisan. V takšnih primerih bi bil učencem zagotovljen brezplačen prevoz.
Ko bi dosegli ustrezno raven znanja slovenskega jezika, bi se vključili v redni pouk na matični šoli. Dodatna jezikovna podpora bi jim bila na voljo tudi v nadaljevanju izobraževanja.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da želijo s predlagano ureditvijo učencem, ki še ne obvladajo slovenščine, zagotoviti ustreznejše pogoje za spremljanje pouka in vključevanje v šolsko okolje.
Dodatno učenje slovenščine je omogočeno že zdaj
Učenje slovenščine za učence priseljence sicer ni novost. Po veljavni ureditvi osnovne šole za učence, ki prihajajo iz drugih držav in njihov materni jezik ni slovenski, že organizirajo začetni pouk slovenščine.
Obseg pouka je odvisen od števila učencev in časa njihove vključitve v šolo. Za skupine učencev, ki se vključijo v prvem ocenjevalnem obdobju, je predvidenih od 120 do 180 ur začetnega pouka slovenščine, odvisno od velikosti skupine. Za učence, ki se vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, je predvidenih 35 dodatnih ur.
Ministrstvo šolam zagotavlja tudi dodatne ure strokovne pomoči pri učenju slovenščine. Učenci priseljenci se lahko v obvezni program osnovne šole vključujejo postopoma, glede na presojo učiteljev in svoje zmožnosti spremljanja pouka.
Predlagane pripravljalnice bi tako pomenile spremembo obstoječega načina jezikovnega vključevanja učencev, ne pa prve uvedbe dodatnega poučevanja slovenščine.
V slovenskih osnovnih šolah več kot 18.000 učencev priseljencev
Po uradnih podatkih ministrstva je bilo v šolskem letu 2025/26 v slovenskih osnovnih šolah 18.464 učencev priseljencev, kar predstavlja 9,76 odstotka vseh osnovnošolcev.
Med njimi je bilo 1.799 učencev, ki so se v slovenski šolski sistem vključili prvič, kar predstavlja 0,95 odstotka vseh osnovnošolcev.
Učenci priseljenci so bili vključeni v 429 od skupno 458 osnovnošolskih zavodov oziroma v 93,7 odstotka zavodov.
Pri tem je treba razlikovati med številom učencev priseljencev in številom učencev, ki slovenskega jezika ne obvladajo v zadostni meri. Podatki ministrstva namreč zajemajo učence, ki so se v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem vključili po prihodu iz druge države, ne glede na njihovo trenutno znanje slovenščine.
Kaj bi pripravljalnice pomenile za šole v slovenski Istri?
Predlagane spremembe bi se nanašale tudi na osnovne šole v slovenski Istri, kjer na narodnostno mešanem območju poleg šol s slovenskim učnim jezikom delujejo tudi šole z italijanskim učnim jezikom.
Ministrstvo ob tem poudarja, da predlagana ureditev ne posega v pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodnostno mešanih območjih. Posebna zakonska ureditev izobraževanja v jezikih narodnih skupnosti naj bi ostala nespremenjena.
Koliko učencev v osnovnih šolah na območju Kopra, Izole, Pirana in Ankarana bi bilo vključenih v predvidene pripravljalnice, za zdaj ni znano. Javno dostopni uradni podatki ne omogočajo zanesljive primerjave števila učencev z nezadostnim znanjem slovenščine po posameznih občinah.
Prav tako še ni znano, kako bi bilo izvajanje pripravljalnic organizirano na tem območju oziroma ali bi potekale na posameznih šolah ali bi jih izvajali na skupnih lokacijah.
Na strokovnem posvetu soglasje o potrebi po pripravljalnicah
O uvedbi pripravljalnic so razpravljali tudi na tretjem strokovnem posvetu o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja, ki je potekal 3. novembra.
Po poročanju ministrstva so udeleženci dosegli široko soglasje o potrebi po pripravljalnicah za otroke priseljencev, pri čemer so se pojavili različni pogledi na njihovo izvedbo.
Razpravljali so tudi o vlogi staršev pri vključevanju otrok v novo okolje in o možnosti njihovega vključevanja v pripravljalnice.
Ministrstvo navaja, da z uvedbo pripravljalnic izpolnjuje tudi eno od zavez iz koalicijske pogodbe.
Spremembe tudi pri vzgojnih opominih in ocenjevanju
Paket predlaganih sprememb poleg jezikovnih pripravljalnic posega tudi na druga področja osnovnošolskega izobraževanja.
Med drugim predvideva spremembe pri vzgojnih opominih. Ti bi ostali veljavni tudi ob prepisu učenca na drugo osnovno šolo. Pogoj za prešolanje bi se s treh znižal na dva vzgojna opomina v obdobju dvanajstih mesecev, predvidena pa je tudi ukinitev ugovora zoper vzgojni opomin.
Spremembe se nanašajo tudi na ocenjevanje in napredovanje. Osnovne šole bi po novem sprejemale lastna pravila ocenjevanja, učenec, ki bi bil ob koncu pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, pa bi moral razred ponavljati. Predmetne izpite bi bilo mogoče opravljati iz največ dveh predmetov.
Devetošolci bi sami izbrali tretji predmet NPZ
Spremembe so predvidene tudi pri nacionalnem preverjanju znanja. Učenci devetega razreda bi tretji predmet preverjanja izbrali sami, in sicer med obveznimi predmeti osmega in devetega razreda.
Rezultati nacionalnega preverjanja znanja se po predlogu ne bi več uporabljali kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe.
Med drugimi predlaganimi novostmi so uvedba vsakodnevnega časa za samostojno učenje in opravljanje domačih nalog v okviru razširjenega programa osnovne šole, izvedba najmanj enega projekta s področja domoljubne in državljanske vzgoje, prilagoditve šolskih obveznosti za učence, ki se ukvarjajo s športom ali umetnostjo, ter natančnejša ureditev izobraževanja na domu.
Spremembe predvidoma septembra 2027
Predlagane zakonodajne spremembe so v javni obravnavi, zato njihova končna vsebina še ni določena. Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge poda prek portala e-Demokracija.
Po napovedih ministrstva naj bi se spremembe praviloma začele uporabljati 1. septembra 2027.





