Od prvih plesnih korakov do danes, ko jih šteje 40 in je na vrhuncu svoje plesne kariere, je odplesala dolgo vrsto izjemnih vlog, trenutno je sredi zelo intenzivnih vaj za Grka Zorbo, a vloga Juliet, v predstavi Radio&Juliet jo je ponesla med zvezde. Še vedno jo pleše in je pomemben del nje. Piran je ostal Tijuanin dom, Maribor pa je postal njen dom. Samo dve uri z avtom ločita mesti, ki sta jo zaznamovali in ona njiju. V Piranu, pri Flipu in Metulju se je vse začelo, se nadaljevalo v Srednji baletni šoli v Mariboru in se izpililo v dveh letih višjega šolanja v La Scali v Milanu. Tijuana blesti, žari, napolni oder, a ostaja dekle z morja, s katerim je lepo poklepetati.
Znala je treti trde orehe na poti k uspehu
Odraščala je v vsem znani lepi trgovini njenih staršev v Piranu , tam je pogosto sedela v skladišču in pisala domače naloge ter hitela od ene izvenšolske dejavnosti k drugi in se v tem razlikovala od vrstnikov. Ljubilo se ji je, želela si je. Hotela je. Ves čas pa je bil tu ples. Tudi pot iz italijanske osnovne šole na Srednjo baletno v Maribor, kjer se je morala trdo učiti plesne abecede in tudi prej neznanih ji francoskih poimenovanj plesnih gibov, ni bila enostavna, a je imela vso podporo doma. Ves čas je dekle filigranske nežnosti, trlo trde orehe na poti do uspeha. Sebi in drugim je dokazala, de premore izjemno moč in voljo: »Ja, nekaj genov sem podedovala od svojih staršev – ljubezen do dela in vztrajnost. Zaradi velike ljubezni do baleta sem morala že pri štirinajstih od doma in sem se velikokrat morala sama odločati, se postaviti zase, kar me je utrdilo in obogatilo z izkušnjami. Mož mi vedno pravi, da na videz sicer delujem krhko, vendar v sebi nosim neverjetno moč, potrpežljivost in vztrajnost, da prenesem vse plati gledališča in poklica baletne plesalke.«
Odplesala je številne vloge, a nobena ni tako zelo njena kot Juliet v Clugovi predstavi Radio&Juliet: » Ja, vloga Juliet me je resnično močno zaznamovala in se naravnost zakoreninila v mojem DNK-ju. V moje življenje je vdrla kot strela z jasnega. To je hkrati tudi vloga, s katero sem se najmočneje identificirala in sem jo doslej tudi največkrat in z največjim veseljem odplesala. Še vedno jo plešem in se z njo ob vsaki izvedbi, ki ji vedno dodam kaj novega, spreminjam in še naprej razvijam. Nanjo so vezani tudi moji najlepši spomini na gostovanja, kraje, ki smo jih obiskali, saj je zaživela na neštetih odrih po vsem svetu.« Z Edwardom Clugom sodeluje že dolgo, odplesala je skoraj vse njegove koreografije in predstave, dolgo sta bila v predstavi Radio&Juliet tudi soplesalca. V njunem plesu se je v izjemno sozvočje prepletel njegov posebni gib, ki zahteva zelo močno klasično podlago in njena malce manj tipična kompaktna telesna zgradba in vrhunsko znanje. Posebna vez je med njima. Na katerih frekvencah sta se ujela, povezala, v čem je njuna kemija sodelovanja? »Vsaka nova predstava oziroma vloga je ena izkušnja več. K sreči so te večinoma pozitivne, še posebej v sodelovanju z Edwardom Clugom. Upam si trditi, da naju povezuje visoka profesionalna raven – natančnost, doslednost in odgovornost.«
V predstavi Ssss je Tijuana tudi asistentka koreografije. Kako drugačna je ta vloga, koliko ji je blizu, koliko bi ji lahko bila nekoč še bližje? »Sem v obdobju, ko sem dejavna kot plesalka in kot asistentka. Veliko lažje je, ko sem v določeni predstavi samo plesalka in obratno, v drugi pa samo postavljam Clugove koreografije in skrbim za izdelavo le- teh. Večji napor in izziv je, ko v imam v predstavi obe nalogi. Pri predstavi Ssss … sem se kot asistentka koreografa prvič spopadla tudi s koreografijo, v kateri nisem nikoli plesala, saj je bila izvirno postavljena za stuttgartski balet. Tako sem jo najprej morala do potankosti naštudirati s pomočjo video posnetka in nato prenesti na ljubljanske plesalce.«
Balerina in ženska
Kako je Tijuani kljub telesnim in duševnim spremembam, ki jih ženski prinese materinstvo, uspel povratek v njen specifični poklic? Koliko dela je bilo potrebno, da je telo po porodu spet postalo »baletno«? » Imam občutek, da v nosečnosti nikoli nisem popolnoma izšla iz baletne kondicije. Zahvaljujoč nesebični pomoči svojega moža ob obeh nosečnostih povratka v baletno kondicijo nisem doživljala kot posebej dramatičnega z mislijo, da ne bom zmogla. Ravno nasprotno, z močjo in zavedanjem, da opravljam pravi poklic, se danes počutim odlično in še bolj sproščeno.«
Družina je za Tijuano izjemno pomembna. Tako je čutila do svoje primarne družine v Piranu, kjer je odraščala in kjer ni nikoli čutila pritiska ob težkih trenutkih šolanja za plesalko. Zdaj pa je že kar dolgo eno dekle med tremi fanti: »Tako kot v baletnem poklicu, so tudi v družini nujni organizacija, zaupanje, potrpljenje in še nekaj najbolj pomembnega, česar ti noben poklic ne more nadomestiti – to je ljubezen tvojih najbližjih. Ja, sem princeska med tremi princi, za nič na svetu ne bi dovolila, da se moja družinska sreča zamaje. Ni poklica, ni nagrad, ni vlog in predstav, ki bi se lahko primerjale z našim družinskim življenjem in odnosi, ki jih skrbno gradimo iz dneva v dan. Vse radi počnemo skupaj.« Kako se je Primorka navadila na drugi konec Slovenije? Bi ga izbrala, če ne bi bila tam doma njena matična delovna hiša – SNG Maribor ?
Kaj naredi, ko pogreša morje? »Srečo imam, da veliko časa preživim s svojo družino v Piranu, tako da imam dva doma in dvojne korenine, ne glede na moje delo v gledališču. Do Pirana je le dobri dve uri vožnje in mi se kar hitro odločimo, gremo na kosilo, kavo ali sprehod ob morju. Tudi Natan in Etian dejansko rasteta na obeh koncih Slovenije, kar se mi zdi zelo pomembno. Sprejemata značilnost obeh področij – Štajerske in Primorske, in se počutita doma ob zbiranju školjk poleti v Piranu, v Mariboru pa odkrivata lepote gozdov in še marsičesa, kar počneta na tem koncu. Vesela in srečna sem, da živim v Mariboru«. Talent je, pravijo, božji dar, a brez trdega dela, ta roža ne zacveti, kajne? »Ja, talent je dar, popotnica, da se odločiš, v katero smer boš šel. Meni se nekatere stvari zdijo samoumevne, pravijo, da imam dar zanje. Pri nekaterih pa se moram krepko potruditi, zato sinovoma omogočava spoznavanje različnih področij, na koncu pa bosta sama spoznala, katero pot bosta izbrala. Istočasno jima poskušava razviti moralne in etične vrednote, ljubezen do dela, veselje do malih stvari in predvsem občutek pripadnosti in zaupanja v družino.« Tijuana je doživela veliko lepega – zmag, aplavzov, potovanj, a tudi žuljev, potu, trdega dela. Je vredno, kajne? »DA in še enkrat DA!«
