Pirati plastike – tudi mladi iz Istre na misiji proti plastičnemu onesnaževanju

Mednarodni projekt Pirati plastike – dajmo Evropa je v boju za čiste reke in morja povezal mlade iz Slovenije, Nemčije in Portugalske. Iniciativi so se pridružile tudi štiri istrske šole, ki so znanstvenikom pomagale pri množičnem vzorčenju mikroplastike v rekah Rižani in Badaševici ter potoku Fazan.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Več kot 60% vzorčenih vodotokov je onesnaženih z mikroplastiko.

Mednarodni projekt Pirati plastike – dajmo Evropa je v boju za čiste reke in morja povezal mlade iz Slovenije, Nemčije in Portugalske. Iniciativi so se pridružile tudi štiri istrske šole, ki so znanstvenikom pomagale pri množičnem vzorčenju mikroplastike v rekah Rižani in Badaševici ter potoku Fazan.

Mladi iz izolske osnovne šole Vojke Šmuc, lucijske osnovne šole, Srednje tehniške šole in Srednje ekonomsko-poslovne šole v Kopru so se v okviru projekta prvič seznanili s procesi znanstvenega dela, od predstavitve problema do vzorčenja in interpretacije rezultatov. Skupaj z mentorji in pod vodstvom dr. Mateje Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo so raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti z makro in mikroplastiko, kamor uvrščamo odpadke, manjše od 5 milimetrov.

Vsebnost mikroplastike so odkrili zgolj v Badaševici, v kateri je bil – podobno kot v drugih slovenskih rekah – prisoten stiropor, ki se tu znajde zaradi odvržene embalaže gradbenega sektorja.

Dr. Grego sicer poudarja pomembnost večkratnega vzorčenja vodotokov na enakih mestih, saj je le tako mogoče pridobiti verodostojne rezultate. Pri tem dodaja, da po prvih analizah med najdenimi makro odpadki prevladuje plastika za enkratno uporabo, kar bo v prihodnosti nedvomno zahtevalo premislek o naših potrošniških navadah. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je bilo od 53 vzorčenih vodotokov v Sloveniji več kot 60 odstotkov onesnaženih z mikroplastiko.

Rezultate so mladi raziskovalci zbrali na skupnem elektronskem portalu, ki je raziskovalcem in javnosti omogočil vpogled v stanje onesnaženosti posameznih vodotokov. Odziv med pedagogi, raziskovalci in stroko na eni strani ter splošno javnostjo je pomembno prispeval k ozaveščanju o pomenu odnosa do okolja, zato je projekt zaživel tudi v drugih evropskih državah.