Športna tekmovanja, evropska, svetovna prvenstva in olimpijske igre me nikoli niso pretirano zanimale. Sem ‘tipična navijačica’, ki gleda reprezentančne tekme ne glede na šport le, kadar se Slovenija uvrsti v polfinale ali finale. Takrat postanem zagreta navijačica, ki brez poznavanja pravil športa med tekmami doživi skoraj infarkt zaradi živčnosti in v sebi najde kletvice, za katere ni vedela, da jih sploh pozna.
Ker se na rokometnem prvenstvu Slovenci niso uvrstili v končnico, priznam, da nisem niti vedela, da tekmovanje poteka. Dokler me na boleč poraz Slovencev proti Dancem ni opozoril prijatelj iz Danske. Po dveh dneh zafrkavanja in duhovitih sporočil na račun Slovenije, se je zbadanje končalo, ko sem se spomnila, da v zimskih športih vseeno bolj blestimo kot Danci.
Čeprav smo več kot 1000 km južneje od Danske, imamo neprimerno več snega in predvsem višje gore. Temu primerni so tudi rezultati obeh držav v zimskih športih. Glede na to, da imajo edino smučišče v državi na strehi sežigalnice odpadkov v glavnem mestu ter da se ob nekaj centimetrih zapadlega snega ustavi cela država (pred kratkim ste morda zasledili novico, da je nekaj kupcev Ikeje na celini na Danskem v trgovini kar prespalo, ker jih je ‘zametlo’ 10 cm snega), komaj čakam na zimske olimpijske igre. Letos jih bom prvič z veseljem spremljala in vrnila milo za drago danskemu prijatelju. To, da je njihova ekipa pač večkrat z majhno žogo zadela v naš gol, se mi zdi veliko manj pomembno kot herojski skoki in poleti naših orlov, spusti smukačev po strminah v hitrosti, ki na Danskem ni dovoljena niti na najširši avtocesti ter streljanje v miniaturne tarče po preteklih kilometrih in kilometrih gozdnih terenov. Nisem mnenja, da je rokomet manj pomemben od zimskih športov, a v trenutkih zmage je vsak šport pač najbolj pomemben. Brez dvoma bo pa kot uvod v zmagoslavne olimpijske igre na sever romalo tudi pismo s prevedeno tokratno kolumno, oplemeniteno s slovensko zastavo, da bodo lahko navijali tudi na Danskem za zmagovalno reprezentanco. Pa srečno vsem našim!
Nina Ločniškar
