Ravnovesje med službenimi obveznostmi in zasebnim življenjem
Po nekajdnevnem premišljevanju in nasvetu prijatelja bom dala piko na i tistemu nesrečnemu poletu s falconom na novoletni dan. Iskrenost se, upam, vedno najbolj splača. Včasih je težko najti pravo ravnovesje med službenimi obveznostmi in zasebnim življenjem. Enako težko je paziti, da osebe iz zasebnega življenja niso po nepotrebnem izpostavljene. Ampak bom tokrat tvegala.
Novoletni službeni obisk Dunaja, ki je vključeval udeležbo na novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov, je bil načrtovan kot enodneven. Zaradi odnosov z Republiko Avstrijo in dejstva, da še nihče od slovenskih politikov razen dr. Danila Türka ni dobil takega vabila preko diplomatskih tokov, mi je bilo strogo odsvetovano, da bi vabilo zavrnila. Otrok na silvestrski večer nisem mogla niti hotela pustiti samih. Da jih jemljem s seboj na Dunaj, je bilo že z vidika varnosti, izpostavljenosti, stroškov in končno tudi morebitnega javnega zgražanja izključeno. Vedno bom naredila vse, da ju zaščitim, ker sem najprej mati in šele nato vse drugo. Hvaležna sem, da sem nato po koncertu in opravljenem večurnem pogovoru s predsednikom avstrijskega parlamenta lahko hitro prišla domov. Tudi zato, ker je imel moj oče ravno ta dan nesrečo, ki bi lahko bila zanj življenjsko nevarna. Naj mi oprosti, da sem to razkrila.
Glede na to, da se zavedam prometne obremenjenosti, sem se v službo vozila s kolesom in ljubljansko trolo, z avtom pa šele potem, ko sem dobila parkirišče zaradi sinove bolezni in sem morala biti dosegljiva na klic, si res nikoli nisem mislila, da se bom morala ukvarjati z vladnim falconom. Pa čeprav je bilo vse zakonito, skladno s podzakonskimi akti, pravilnikom o mednarodni dejavnosti, dosedanjo prakso in sklepom vlade in čeprav sem opravljala državniško funkcijo. Da, državniško funkcijo. Ker sem kljub kratki politični karieri predsednica DZ, pa čeprav se na rdeči preprogi nasmejim, obrnem k ljudem in pomaham. Na Dunaju se nisem, ker sem strogo sledila protokolu, našem in njihovem. Oba sta bila prisotna. Kdo bi vedel, kaj je prav?
Jasna politika, z občutkom!
