Ljudje si želimo kakovostnega življenja in dostopa do čim širšega kroga dobrin za vsakdanjo rabo, to pa ima tudi svoje manj prijetne plati. Odpadke, fekalije, izpuste, slab zrak, ustvarjamo ljudje sami in vse to ne bo izginilo, če zatiskamo oči pred tem. Najbolj zgleden je primer komunalnega blata. Vsi vemo, kako, zakaj in kje nastaja. Pri večini ljudi se ta problem konča, ko potegnejo vodo, kar pa ne pomeni, da je dejansko tudi izginil.
Sušilnica komunalnega blata, ki ste jo kupili v javnem podjetju Marjetica Koper sredi leta 2022, bo kmalu začela za obratovanjem. Zakaj povzroča tako različne odzive v javnosti?
Kot sem prej začel, pravi problemi s komunalnim blatom se začnejo tam, kjer se za večino ljudi končajo. Vsak nadaljnji postopek ravnanja z blatom vedno izziva različne, najpogosteje odklonilne odzive javnosti. Včasih smo preprosto s tem onesnaževali reke in morja ter kmetijske površine, dokler ni prevladala zavest, da tako ne bo šlo dolgo. Potem smo začeli graditi čistilne naprave, kar nikoli ni šlo zlahka in samoumevno. Nihče si jih ne želi v bližini svojega bivališča, kar je razumljivo. Enako je s sušilnicami, ki omogočajo, da se komunalno blato spremeni v suho snov, primerno za sežiganje. Blato ima zaradi svoje sestave že samo po sebi izrazit vonj in vonjave, ki nastajajo pri sušenju niso ravno prijetne, zato si tudi sušilnic nihče ne želi v svoji bližini. Lahko pa jih z vgradnjo pralnikov zraka in filtrov zmanjšamo, čeprav sežiganje odpadkov trajno odpravi problem in zagotavlja dodano vrednost v obliki toplote.
Zakaj so naložbi najbolj glasno nasprotovali na ankaranski občini?
Kot sem povedal, vsak postopek ravnanja s komunalnim blatom lahko povzroči številne dvome, nasprotovanja in zanikanja. Če pa se vmeša še politika, potem imamo lahko res velik problem. Pri načrtovanju in izvajanju te naložbe smo ravnali v skladu z navodili stroke in po zakonih, zato sem trdno prepričan, da je bila odločitev pravilna in na dolgi rok donosna ter poslovno koristna. Nenazadnje je to potrdila tudi revizija, ki jo je opravila revizijska hiša Ernest & Young. Prerekanja, ki so posledica neurejenih odnosov med občinama, ni dobro vnašati v poslovanje javnih podjetij, ker so težave, ki jih imamo v Sloveniji pri ravnanju s komunalnim blatom, že brez tega dovolj zapletene.
Tudi nekateri mediji so bili zelo kritični do naložbe.
Mediji so pač sestavni del javnosti in tudi novinarji niso imuni na vplive iz okolja. Prav je, da se o tem javno govori, vendar bi se pri tem morali držati strokovnih meril in ne vsiljevati stališč na podlagi govoric. Prave ocene o tem, kaj vse smo pridobili z nakupom sušilnice, bo prinesel čas.
Najbolj glasni kritiki so se sklicevali na neprijetne izkušnje s sušilnico istega proizvajalca v Logatcu. Sta ti dve napravi primerljivi?
Razlike so, kot če bi primerjali navaden dizelski motor, ki smo ga v avtomobilih uporabljali pred 50. leti, in sodobne EURO 6 TDi motorje, ki upoštevajo izrazito zahtevne okoljske standarde. Živim v Kopru in si v nobenem primeru ne želim, da bi se ponovila zgodba iz Logatca, pri kateri je bilo narobe predvsem to, da so napravo, ki ne sodi v poseljena območja, postavili tja. Poglavitna razlika pa je, da ima koprska sušilnica komunalnega blata tristopenjski pralnik zraka, ki »opere« neprijetne vonjave, nastale med postopkom sušenja blata oz. jih zmanjša na minimum. V Logatcu pralnika zraka sploh ni bilo, mi pa smo na podlagi njihovih izkušenj od proizvajalca zahtevali, naj napravo primerno nadgradi. Pri nas bo umazan zrak šel skozi dve stopnji pranja, skozi kislino in bazo ter za konec še skozi biofilter. V okolje se bo odvajal s čim manj neprijetnimi vonjavami in v skladu z zakonodajo. Odpadna voda pa bo šla na začetek čistilne naprave v ponoven proces čiščenja.
Reviziji, ki jo je za Marjetico Koper opravila ugledna revizijska hiša Ernest & Young, je v celoti potrdila smotrnosti naložbe. Kako je s tem glede na trenutne nihajoče se cene energentov?
Izračuni glede upravičenosti in donosnosti take nalože se vedno delajo na dolgi rok. Trenutno živimo v izrazito nestabilnih ekonomskih razmerah na globalni ravni z veliko kriznih žarišč, ki vplivajo na cene energentov in te zelo nihajo. Med poglavitnimi razlogi, zaradi katerih smo se odločili za nakup sušilnice, je tudi ta, da želim na dolgi rok zmanjšati vpliv teh spreminjajočih se cen na cene naših storitev. Sušilnica komunalnega blata je le prvi korak k samozadostnosti in manjši odvisnosti od različnih zunanjih spremenljivk.
Naprava je proizvedena v Nemčiji. Kako je z nadomestnimi deli in servisiranjem?
Marjetica Koper je napravo kupila preko javnega naročila od slovenskega dobavitelja, ki je po pogodbi dolžan zagotavljati nadomestne dele in servise naprave. V revizijskem poročilu je tudi navedeno, da se je pravni naslednik proizvajalca zavezal prevzeti del poslovne dejavnosti podjetja in tako zagotavljal rezervne dele in servis za napravo.
Za javnost je zanimivo vprašanje, kdaj bo sušilnica komunalnega blata na Serminu začela z obratovanjem in zakaj taka zamuda?
Naša pričakovanja so, da se to zgodi v času, ko bo izšla naslednja številka vašega časopisa. Tehnični pregled je bil, še manjše pomanjkljivosti v zvezi z morebitnim posedanjem terena glede na to, na kakšnem območju stoji čistilna naprava. Če bo šlo po načrtih, pričakujemo začetek njenega delovanja aprila. Zamude so na žalost že pravilo, kadar je treba pridobiti soglasja in uporabno dovoljenje. Tudi mi nismo izjema. Te zamude, ki so sestavni del postopkov, so pričakovane, dodatno zamudo, na katero res nismo mogli računati, pa so povzročile napake v projektni dokumentacije obstoječe čistilne naprave, ki je bila narejena pred več kot petnajstimi leti.
S Komunalo Izola imate odprt postopek glede stroškov obdelovanja odpadnih voda? Kaj se pravzaprav dogaja?
Sodni spor še poteka, zato nerad komentiram. Komunala Izola nam dolguje skoraj 1,5 milijona evrov iz naslova čiščenja odpadnih komunalnih voda. Prvostopenjsko sodišče je sicer ugodilo našemu tožbenemu zahtevku, a do končne odločitve bo minilo verjetno še nekaj časa.
Prebrali smo, da je bilo poslovanje Marjetice Koper v lanskem letu uspešno. Katere projekte nameravate uresničiti letos?
Med večjimi projekti je nadaljevanje širjenja območja rumenih zabojnikov pri posameznih gospodinjstvih, s katerim se zvišuje stopnja ločevanja odpadkov. Testirali bomo tudi večje zabojnike, tako imenovane »zvonove«. Načrtujemo tudi ureditev območja za tržnico, ki predvideva nov, sodobnejši parkirni sistem, prijaznejši do uporabnika.
