Poletje je čas, da se otroci odpočijejo – tudi od digitalnih naprav

Letošnje šolsko leto je bilo vsekakor drugačno od ostalih. Čeprav smo s poletjem, ki je prineslo sproščanje ukrepov, nanj že malce pozabili, so posledice šolanja na daljavo še vedno prisotne, le ozavestili jih še nismo v polni meri. Otroci in mladostniki, ki so bili čez noč izpostavljeni popolnoma drugačnemu režimu dela in življenja, si od tega še niso opomogli.

Po opažanjih Janeza Arha, diplomiranega socialnega delavca, strokovnega sodelavca in svetovalca v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout z enoto v Izoli, so otroci in mladostniki v obdobju, ki je za nami, še povečali uporabo digitalnih naprav v sprostitvene namene, mnogi izmed njih pa so razvili tudi simptome socialne anksioznosti, torej pretiran strah pred vračanjem k šolanju v živo, druženjem, ocenjevanjem oziroma kritiko ljudi. Ta pa je posledica socialne odtujenosti.

Zavrtiva čas v letošnji maj, ko je vaša organizacija, natančneje enota v Izoli, organizirala posvet, ki ste ga naslovili ‘Izzivi vračanja otrok in mladostnikov iz digitalnih v analogna življenja’. V pol drugi uri ste skupaj s predstavniki nekaterih obalnih šol in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki in njihovimi duševnimi stiskami, izpostavili najpogostejše težave, s katerimi so se otroci in mladostniki srečevali med šolanjem na daljavo, ponudili pa ste tudi nekatere rešitve za jesen.

»Drži, v naši organizaciji smo začutili, da bi bilo dobro soočiti strokovnjake z različnih področij in različnih okolij delovanja ter z njimi pretresti to, kar se je otrokom dogajalo med šolskim letom in kar je privedlo do posledic, ki jih ne bomo tako hitro odpravili. Dovolite mi, da vaše bralce povabim k ogledu posnetka posveta, ki ga pod omenjenim naslovom najdejo na YouTube kanalu. Z ogledom bodo dobili podrobni uvid v stiske in stanja, ki so jih (morda tudi njihovi) otroci razvili med potekom epidemije, ob koncu pa smo delili tudi nekaj koristnih nasvetov za jesen. Opažamo, da največ stisk, tudi post koronskih, doživljajo otroci v tretji triadi osnovne šole. Te se kažejo z zavračanjem ponovnega srečevanja vrstnikov, prav tako se po podatkih ankete, ki so jo izvedli v programu Mladinsko ulično delo – zgodnja intervencija na področju varovanja zdravja otrok in mladostnikov, polovica otrok ne želi vrniti v šolske klopi, mladostniki so izrazili tudi pogosto občutenje žalosti in osamljenosti. V času zaprtja in šolanja na daljavo so izražali stisko, ker jim je bilo onemogočeno udeleževati se treningov in organiziranih prostočasnih dejavnosti. Takšnemu modelu šolanja, kot smo ga imeli v preteklem letu, bi se morali po mnenju vseh udeleženih v posvetu odpovedati in poiskati drugačne oblike, ki bi vključevale več gibanja na prostem, predvsem pa več neposrednega druženja. To je ključno, kar bo generacijo otrok rešilo pred še hujšimi stiskami, begom v digitalne naprave, instant odnose in neoperativnost.«

Poletje je otrokom vendarle prineslo svobodo. Starši med poletjem tudi ne težimo preveč. Še več, marsikateri otrok je zaradi službenih odsotnosti staršev v celoti prepuščen samemu sebi. Nadaljevanje se kar samo ponuja; otrok/mladostnik bo večino svojega časa preživel priklopljen na telefon, tablico, igralno konzolo.

»Strokovnjaki in svetovalci se ponavljamo kot stare lajne, ampak opažamo, da se še vedno premalo govori o prekomerni rabi tehnikalij. Ključen je pogovor in vzpostavitev medsebojnega spoštovanja in spoštovanja dogovorov. Družina naj stremi k temu, da se dogovori o uporabi interneta in naprav za potrebe sproščanja. Kljub temu, da so počitnice, do določene mere ohranite rutino in zadolžitve. Pomagajte svojim otrokom in skupaj poiščite alternativne možnosti preživljanja prostega časa. Samo odvzeti internet ali igrice ni dovolj. Čas je treba kvalitetno zapolniti. V kolikor imate možnost , vključite otroke v tečaje ali društva, ki organizirajo prostočasne dejavnosti. Otroci in mladostniki bodo tako imeli možnost spoznavati veščine, ki jih niso še preizkusili, in kar je še pomembnejše, družili se bodo v živo. V naši organizaciji namreč opažamo, da imajo mladostniki vedno več težav pri navezovanju pristnega stika s sovrstniki, zato staršem svetujemo, da najprej oni organizirajo razna družinska srečanja, naj otroci prespijo pri drugi družini ipd. in ko bodo videli, kako lepo je biti v družbi, bodo sami prevzeli pobudo. Potrebno jih je namreč vrniti v analogne odnose. Če ne gre samo po sebi, potem svetujemo, da na naši spletni strani Logout.si poiščejo družinski načrt uporabe zaslonov, ki bo družini pomagal organizirati čas tako, da bo kvalitetnejše preživet. V načrt pa niso vključeni samo otroci, pač pa tudi starši.«

Kakšna pa so dejansko priporočila o uporabi digitalnih naprav glede na starost otrok?

»Z veseljem lahko povem, da smo na tem področju vendarle naredili korak naprej in tako dali staršem konkretne odgovore na vprašanja, ki se porajajo tudi v povezavi s tem, koliko časa je primerno preživeti na digitalnih napravah. Govorim namreč o smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Resno, a poljudno in pregledno (v obliki kratkih nasvetov), smo v sodelovanju s slovenskim Združenjem za pediatrijo in Sekcijo za primarno pediatrijo ter drugimi strokovnjaki na 40-ih straneh pripravili smernice, ki bodo staršem, pa tudi šolnikom v pomoč pri varni uporabi zaslonov. Brezplačno so dostopne na naslednji povezavi https://www. zdravniskazbornica. si/informacije-publikacije-in- analize/zasloni. Torej, naj odgovorim konkretno. Otrok do 2. leta starosti naj ne preživlja časa pred napravami. Otrok med 2. in 5. letom manj kot uro na dan. Tako postopoma povečujemo čas do mladostniškega obdobja. Za mladostnika pa več kot 2 uri dnevno ni priporočljivo preživeti v družbi digitalnih naprav. Na tem mestu poudarjam, da so starši zgled. In najbolj se otrok prime to, kar vidijo.«

Ali lahko že malčki razvijejo odvisnost?

»Do določene mere ja. To se lepo vidi, ko otrok brez risanke ne more jesti ali zaspati. Je pa predšolski čas obdobje, ko postavimo zdrave temelje za prihodnost. V kolikor otroka v predšolskem obdobju izpostavljate napravam, naj bodo vsebine kakovostne in preverjene. Otrok naj jih gleda/igra izključno v družbi starša in ne sam. In kot je zapisano v smernicah, zaslon ni varuška. Ne uporabljajte zaslonov za pomirjanje ali uspavanje. Prav tako ne za kaznovanje ali nagrajevanje. Kot pomoč pri vzgajanju otrok staršem svetujem, da posežejo po knjigi Vzgoja v digitalni dobi. «

Kdaj se prižge rdeča luč, ko moramo zaradi prekomerne uporabe digitalnih naprav poiskati pomoč strokovnjaka? V mislih imam predvsem starejše otroke oziroma mladostnike.

»Najpogostejši znaki prekomerne uporabe zaslonov, ki zahtevajo pomoč strokovnjakov, so v prvi meri upad motivacije za stvari, ki jih je otrok ali mladostnik rad počel in upad motivacije za šolske obveznosti. Temu sledijo motnje spanja, načina hranjenja, pomanjkanje higiene, laganje o času, ki ga mladostnik preživi na spletu, čustveno nihanje, motnje v koncentraciji, razni čustveni izbruhi. Ko starši pričnejo opažati takšne znake, naj se obrnejo po strokovno pomoč. Lažje je zdraviti blažje oblike čezmerne uporabe zaslonov, kot pa težje. In ne pozabimo, preventiva je vedno boljša, kot kurativa. Zato se čim več gibajte, družite in pogovarjajte.«

Maja Orel Jakič