Letos dvakrat več smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev nesreč
Letošnji podatki kažejo, da problematika ostaja zelo resna. Čeprav je bilo v prvih petih mesecih leta manj prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, so bile njihove posledice bistveno hujše. Do konca maja je bilo zabeleženih 493 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 563. Kljub temu je v teh nesrečah letos umrlo 11 ljudi, lani pa pet, kar pomeni več kot dvakratno povečanje števila smrtnih žrtev.
Podatki potrjujejo, da vožnja pod vplivom alkohola ostaja eden ključnih dejavnikov najhujših prometnih nesreč v Sloveniji. Še vedno je približno vsaka deseta prometna nesreča povezana z alkoholom, alkoholizirani povzročitelji pa povzročijo med 25 in 30 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom. Leta 2025 je zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola oziroma drog umrlo 31 ljudi, kar predstavlja skoraj tretjino vseh žrtev na slovenskih cestah.
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč letos znaša 1,41 grama alkohola na kilogram krvi, kar je nekoliko več kot lani (1,37 g/kg). To je skoraj trikrat več od zakonsko dovoljene meje za večino voznikov, ki znaša 0,50 g/kg krvi. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da zakonska meja ne pomeni varne meje, saj že manjše količine alkohola vplivajo na reakcijski čas, zaznavanje nevarnosti, presojo in koordinacijo gibov. Za voznike začetnike in poklicne voznike v Sloveniji velja ničelna toleranca.
Po starostni strukturi letos med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola izstopajo vozniki med 35. in 44. letom starosti, sledijo starostne skupine od 25 do 34 let, od 45 do 54 let ter od 55 do 64 let. Med evidentiranimi povzročitelji je bil tudi en mladoletnik, mlajši od 17 let. Največ alkoholiziranih povzročiteljev predstavljajo vozniki osebnih avtomobilov, smrtne prometne nesreče pa najpogosteje povzročijo zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje po nepravilni strani oziroma smeri ceste.
Regionalni podatki kažejo, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč največji v Posavski, Pomurski regiji in Jugovzhodni Sloveniji.
Policija: Zaskrbljujoč je trend vožnje pod vplivom drog
Poleg alkohola ostajajo velik problem tudi prepovedane droge. Leta 2025 so vozniki pod vplivom drog povzročili 84 prometnih nesreč, dodatnih 83 nesreč pa vozniki pod kombiniranim vplivom alkohola in drog. Povzročitelji pod vplivom drog so bili odgovorni za sedem odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Do konca maja letos je bilo evidentiranih 29 povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom drog, ena oseba pa je v takšni nesreči izgubila življenje.
Policija je v prvih petih mesecih letošnjega leta opravila skoraj 165.000 alkotestov. Pozitivnih je bilo 3.479 preizkusov, kar je manj kot lani, ko jih je bilo 4.062. Po drugi strani se povečuje število voznikov, ki odklonijo strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom drog. Letos je bilo takšnih primerov že 415, lani v enakem obdobju 355.
Med pozitivnimi primeri drog pri povzročiteljih prometnih nesreč najpogosteje izstopata kokain in kanabinoidi. V prvih petih mesecih letošnjega leta so strokovni pregledi pokazali prisotnost kokaina v 26 primerih in kanabinoidov v 21 primerih. Strokovnjaki opozarjajo, da so dejanske številke verjetno višje, saj veliko voznikov pregled preprosto odkloni.
“Ko voziš, ne pij”
Preventivno akcijo letos podpira tudi vrhunska alpska smučarka in zaposlena v Policiji Ilka Štuhec. Ob začetku akcije je poudarila, da sta zbranost in trezna glava ključni tako v športu kot v prometu.
»V športu ni prostora za alkohol, ker pri pomembnih odločitvah šteje trezna glava in zbranost. Tudi na cesti spoštuj pravilo 0,0. Ko voziš, ne pij,« sporoča Štuhec.
Direktorica AVP Saša Jevšnik Kafol opozarja, da prihaja obdobje poletnih dopustov, koncertov, festivalov in veselic, ko se tveganje za vožnjo pod vplivom alkohola in drog tradicionalno poveča.
»Želimo si, da bi bilo to obdobje polno lepih spominov, ne pa tragičnih novic s slovenskih cest. Že majhne količine alkohola vplivajo na reakcijski čas, presojo in sposobnost varne vožnje. Posledice ene same nepremišljene odločitve pa nas lahko spremljajo vse življenje. Vsaka smrt na cestah poleg žrtve zaznamuje še najmanj sto ljudi,« poudarja.
Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je registrirana poraba alkohola v Sloveniji leta 2024 znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, kar državo še vedno uvršča nad evropsko povprečje. Strokovnjaki opozarjajo, da sta visoka družbena toleranca do alkohola in njegova velika dostopnost še vedno pomembna dejavnika tveganja, zlasti med mladimi.
AVP zato skozi vse leto izvaja številne preventivne programe za mlade, starejše in druge skupine udeležencev v prometu. Med njimi so delavnice Vozimo pametno za srednješolce, program Sožitje za starejše, delavnice za uporabnike električnih koles ter rehabilitacijski programi za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog. Letno se teh programov udeleži približno 4.000 voznikov.
Priporočila za varnejše poletje
Na AVP ob začetku akcije vse udeležence v prometu pozivajo k odgovornemu ravnanju:
Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola ali drog.
Ne sedajte v vozilo z voznikom, ki je užival alkohol ali droge.
Če nameravate piti alkohol, si varen prevoz domov organizirajte vnaprej.
Uporabite javni prevoz, taksi ali določite treznega voznika.
Alkoholnih pijač ne ponujajte mladoletnim osebam.
Zavedajte se, da alkoholiziranosti ni mogoče zmanjšati s kavo, hrano, gibanjem na svežem zraku ali žvečilnimi gumiji – alkohol se razgrajuje izključno v jetrih.
Sporočilo letošnje akcije ostaja jasno: nič alkohola, nič drog in nič izgovorov za vožnjo pod njihovim vplivom. Vsaka odgovorna odločitev lahko prepreči tragedijo in reši življenje.
